Jedro

Prosilec za BPP mora na podlagi 20. člena ZBPP, pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za BPP se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se prošnja A.A., za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zavrne kot neutemeljena (1. točka izreka) in da prosilec v roku 6. mesecev od dneva izdaje te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP (2. točka izreka). Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec 4. 3. 2015 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v postopku za razvezo zakonske zveze in v obrazcu „Prošnja za dodelitev BPP“ izrecno navedel oziroma obkrožil, da ni lastnik oziroma solastnik stanovanja oziroma hiše, v kateri živi, oziroma, da nima v lasti kakšno drugo nepremično premoženje.

2. Organ za BPP je po uradni dolžnosti ugotovil, da je prosilec do 1/2 od celote solastnik nepremičnine, posameznega dela stavbe št. 14, v stavbi št. 3 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu ..., v vrednosti 80.710 EUR. Navedeno pomeni, da je prosilec v obrazcu prošnje za dodelitev BPP navedel neresnične podatke, kljub izjavi na zadnji strani obrazca za BPP, da so vsi podatki v vlogi resnični, točni in popolni, zato je morala tožena stranka v skladu s petim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odločiti, kot izhaja iz izreka. Takšno stališče potrjuje tudi sodna praksa.

3. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je prošnjo za dodelitev BPP vložil že drugič. Prvič je bila prošnja zavržena, ker ni uspel pridobiti poročnega lista, sedaj pa zaradi zamolčanja podatka o lastništvu premoženja. V obeh primerih mu je vlogo za dodelitev BPP pomagala izpolniti hči in zaradi slabšega razumevanja obrazca je pomotoma obkrožila podatek, da ni solastnik stanovanja v katerem živi. Nenazadnje gre za premoženje, ki ga bo treba v postopku razveze urediti. Navaja, da je po ženinem nepričakovanem odhodu ostal sam s 4 otroki, od tega so 3 polnoletni, en otrok pa je mladoleten in se kot otrok s posebnimi potrebami šola na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje v ... Napako obžaluje in ponovno prosi, da se proučita obe vlogi in mu omogoči vložitev nove vloge za BPP, saj jo nujno potrebuje. Pojasnjuje tudi, da razmere v družini že vrsto let spremlja Center za socialno delo ..., ker jim je znano, da v družini nastajajo težave predvsem zaradi ženinega duševnega zdravja. Z razvezo zakonske zveze bodo rešena mnoga nerazrešena družinska vprašanja, kar bo ugodno vplivalo predvsem na mladoletnega sina .

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

7. Kot izhaja iz predmetnega spisa, je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženi na predpisanem obrazcu, v rubriki podatki o premoženjskem stanju družinskega člana, v točki 1, ali je lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše v kateri živite, obkrožil ne. Organ za BPP je z namenom ugotovitve tožnikovega premoženjskega stanja opravil uradne poizvedbe in ugotovil, da je tožnik solastnik stanovanja na naslovu …, v vrednosti 80.710 EUR, v katerem živi z družino.

8. Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi prosilčeve pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnik ni navedel, da je solastnik stanovanja na naslovu ..., ampak je - nasprotno - izjavil, da ni lastnik nobenega stanovanja ali stanovanjske hiše v kateri živi, je s tem navajal neresnične podatke o premoženjskem stanju svoje družine, zato je organ za BPP njegovo prošnjo za dodelitev BP, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP, pravilno zavrnil. Po tem določilu prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

9. Na pravilnost odločitve tožbene navedbe, ki se nanašajo na okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem prošnje, ne vplivajo. Prosilec za BPP mora na podlagi 20. člena ZBPP, pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za BPP se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev BPP. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve BPP.

10. Sodišče tožniku pojasnjuje tudi, da od 1. 9. 2008, to je po datumu spremembe ZBPP, organ za BPP zahtevo prosilca zavrne, če ta navaja neresnične podatke, ne glede na to, ali je to storil namenoma ali ne.

11. Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijani akt zakonit, zato je tožbo, kot neutemeljeno zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).