Jedro

Oprostitev plačila sodnih taks se lahko nanaša le na tiste takse, katerih taksna obveznost je nastala v času vložitve predloga za oprostitev, ali kasneje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks. V razlogih sklepa navaja, da niso izpolnjeni pogoji iz 172. čl. Zakona o pravdnem postopku, da bi bilo možno tožnika oprostiti plačila sodnih taks.

Zoper ta sklep vlaga tožnik pritožbo in predlaga smiselno, da se sklep tako spremeni, da se ga oprosti plačila sodnih taks. V pritožbi navaja, da sodišče napačno tolmači, da ni predložil dokazila o višini osebnega dohodka, to pa ni res, kajti predložil je potrdilo o premoženjskem stanju, kjer je višina osebnega dohodka naznačena.

Sicer pa meni, da so podani vsi pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, kajti sedaj je brezposeln, prijavljen je na zavodu za zaposlovanje in poleg tega je hud sladkorni bolnik, pa se pritožba sprašuje, kakšne razloge bi še moral navesti, da bi bil lahko oproščen plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje se sicer strinja s trditvijo pritožbe, da je pritožnik predložil sodišču tudi potrdilo o višini osebnih dohodkov, kajti to poročilo je sestavni del potrdila o premoženjskem stanju. Po drugi strani pa je treba pri odločanju o tem, ali se stranka oprosti plačila sodnih taks, upoštevati ne samo premoženjsko stanje stranke, ampak tudi višino takse, ki jo mora zavezanec plačati. Po določilu 3. odst. 172. čl. Zakona o pravdnem postopku namreč sodišče lahko, ni pa to nujno, oprosti stranko plačila taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Glede na izkazane osebne dohodke pa plačilo takse v višini 8.100,00 SIT ne pomeni takšnega izdatka, da bi s tem plačilom bilo preživljanje tožnika občutno ogroženo. Tožnik sicer res navaja v pritožbi nova dejstva, namreč dejstvo, da je sedaj nezaposlen in da torej ne prejema več rednega osebnega dohodka.

Pri presoji tega primera pa je vendar potrebno najprej ugotoviti, kdaj je sploh tožnik zahteval oprostitev plačila sodnih taks. Ob skrbnem pregledu celotnega spisa sodišče druge stopnje sploh ni zasledilo formalne vloge tožnika za oprostitev plačila sodnih taks.

Če se šteje vloga tožnika z dne 25.2.1993 (list. št. 14 spisa) za takšno vlogo, pa je treba opozoriti na določilo 14/1 čl. Zakona o sodnih taksah, ki pove, da sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Sklep o oprostitvi plačila taks torej velja za vse vloge in dejanja, za katera je taksna obveznost nastala v času vložitve predloga oz.

kasneje. To pa z drugimi besedami povedano pomeni, da tožnika v nobenem primeru ne bi bilo mogoče oprostiti plačila sodnih taks, za katere je obveznost plačila nastala pred vložitvijo njegove vloge, to je pred 25.2.1993. Vse zahtevane takse pa se nanašajo na taksno obveznost, ki je nastala pred prošnjo tožnika za oprostitev plačila sodnih taks. Tako se izkaže, da je tudi iz tega razloga pritožba neutemeljena, pa je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v celoti potrdilo.