Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Utemeljena je graja, da kontrolne preiskave na pol leta niso zadosten ukrep, ker bi med preiskavama poteklo toliko časa, da zaužitje oziroma stik s prepovedanimi substancami ne bi bil več zaznaven. Uživanje drog se namreč lahko ugotovi le za približno tri mesece nazaj. Zato mora predlagatelj kontrolne preglede opraviti na vsake štiri mesece.
Pretirana navezanost na enega starša vsaj v primeru, ko imata oba dobre in primerljive možnosti skrbeti zanj in ga vzgajati, ni koristna za otrokov skladen razvoj. Starša sta enakovredna, za oba je sodišče ugotovilo, da si prizadevata za koristi otroka, zato ni razloga, da bi le eden od njiju odločal, kdaj gre lahko otrok k drugemu staršu. Konflikten odnos med staršema ni ovira za skupno izvajanje starševske skrbi. Otroka se ne sme zaradi konfliktih odnosov med staršema prikrajšati za preživljanje časa z enim staršem.
I. Pritožbi se delno ugodi in se točka V izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se glasi: "V. Predlagatelju se starševska skrb omeji tako, da mora vsake štiri mesece na svoje stroške opraviti kontrolne toksikološke preiskave, in sicer po pozivu sodišča. Navedeni ukrep omejitve starševske skrbi traja eno leto od izdaje tega sklepa."
II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijane, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
III. Nasprotna udeleženka sama krije stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sina udeležencev postopka A. A. zaupalo staršema v skupno varstvo in vzgojo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa); določilo naslov prebivališča A. A. na naslovu mame (točka II izreka); določilo način izvrševanja skupnega starševstva tako, da bo ml. A. A. pri očetu (predlagatelj) ob ponedeljkih po pouku do večera, ob sredah po pouku do četrtka zjutraj, ob petkih po pouku do nedelje zjutraj do 9.00 ure, pri mami (nasprotna udeleženka) pa od ponedeljka zvečer do srede zjutraj, ob četrtkih po pouku do petka zjutraj, od nedelje zjutraj do ponedeljka zjutraj, med poletnimi počitnicami bo po 14 dni strnjeno z vsakim staršem, v vmesnem času izmenično pri vsakem en teden, medletne počitnice bo preživel izmenično v celoti pri enem od staršev, božično novoletne počitnice pa polovico pri enem in drugo polovico pri drugem staršu (točka III izreka); glede preživljanja A. A. je odločilo, da starša vsak v okviru svojega gospodinjstva krijeta stroške bivanja, prehrane, čistil, osebne higiene, razvedrila in dopustov, za kritje skupnih stroškov pa je vsak dolžan prispevati po 95,00 EUR mesečno (točka IV izreka); v točki V je predlagatelju omejilo starševsko skrb tako, da mora vsakih šest mesecev na svoje stroške opraviti kontrolne toksikološke preiskave, ukrep traja eno leto; kar sta zahtevala udeleženca drugače je zavrnilo (točka VI izreka); in odločilo, da krijeta udeleženca vsak svoje stroške postopka, strošek izvedenke pa v celoti nosi predlagatelj (točka VII izreka).
2. Pritožuje se nasprotna udeleženka. Višjemu sodišču predlaga, naj prvostopenjski sklep spremeni tako, da ml. A. A. zaupa v varstvo in vzgojo njej ter določi stike z očetom enkrat tedensko od konca pouka do naslednjega jutra ter vsak petek od konca pouka do sobote do 19.00 ure, počitnice med šolskim letom naj preživlja polovico pri enem in polovico pri drugem staršu, poletne počitnice pa z vsakim v nepretrganem trajanju 14 dni, preostali čas pa kot med šolskim letom in da predlagatelju naloži v plačevanje 350,00 EUR preživnine mesečno. Navaja, da je sodišče prve stopnje izhajalo zgolj iz pravice predlagatelja kot starša in kot obrobno in nepomembno štelo okoliščino, da uživa droge. Toksikološke preiskave bo po sklepu opravil le enkrat ali največ dvakrat, vmes pa se bo lahko prosto vdajal prepovedanim substancam. Ko je pod vplivom substanc, je zmožnost predlagatelja skrbeti za otroka okrnjena in otrokova varnost ogrožena. Okoliščina, da se je pred v naprej napovedano preiskavo vzdržal jemanja drog, ne daje osnove za sklep, da bo tako ravnal tudi v bodoče. Glede na to je varno okolje za A. A. le pri njej in zaupanje očetu otroku ni v korist. To, pa tudi njena večja aktivnost in skrbnost za izpolnjevanje otrokovih šolskih obveznosti ter dejstvo močne navezanosti A. A. nanjo utemeljuje odstop od pravila o skupnem starševstvu. Tudi komunikacija med staršema je slaba. Predlagatelj se v preteklosti ni ukvarjal z otrokom in na CSD sta se sporazumela, da se A. A. zaupa v vzgojo in varstvo njej. Močna medsebojna navezanost med njo in otrokom se je morala gotovo odraziti tudi v opravljenem razgovoru z otrokom, prepričana je, da otroku predstavlja najpomembnejšo osebo v njegovem življenju. A. A. je bil doslej navajen, da je pri očetu prespal največ dvakrat na teden, vmesnih druženj sicer ni preprečevala, vendar mora otrok prej narediti domačo nalogo in poskrbeti za izpolnitev drugih šolskih obveznosti. Reda, ki ga sama otroku dosledno privzgaja, pri predlagatelju ni, zato je prepričana, da bo otrok ob sodno določenih stikih z očetom popustil v šoli.
3. Pritožbo je nasprotna udeleženka pravočasno še dopolnila. V zvezi z zaupanjem otroka in stikih dodatno navaja, da je pričakovano stopnjevanje konfliktnega odnosa zaradi spora o skupnem premoženju. Meni, da je sodišče premalo kritično presojalo izpovedbo predlagatelja in v zvezi s tem izpostavlja, da je lagal v zvezi z uživanjem drog, neresnično pa je izpovedoval tudi o višini najemnine in stroškov za stanovanje. Sodišče ne bi smelo verjeti nobeni njegovi trditvi in izjavi, ki so bile drugačne od njenih izpovedb, še najmanj pa verjeti mu, da se bo v bodoče vzdržal uživanja drog. Tudi glede pištole mu ne bi smelo verjeti, da ni bila prava. Okolje pri predlagatelju evidentno ni varno. Njen namen ni odtujiti otroka od očeta ali krniti njuno medsebojno navezanost, pač pa gre za utemeljen strah, da bo A. A. zaradi pogostih stikov z očetom začel pešati v šoli, kar za seboj potegne vrsto negativnih posledic. Ni dovolj, da oče otroka le vpraša, če je naredil nalogo, sama A. A. nalogo tudi pregleda. Ob tako pogostih stikih otroka s predlagateljem, bo morala nadoknaditi z otrokom delo za šolo. Predlagatelj bo imel vsak teden kvalitetnejši čas v petek popolne in soboto, ko otroka ni potrebno pripraviti za naslednji dan za šolo, sama pa bo morala to storiti v nedeljo. Zato naj bo otrok vsaj med delavniki pretežno pri njej, pa tudi vsak drugi vikend, ko so stiki lahko najkvalitetnejši in bo lahko šla z njim tudi na kak izlet. 4. Glede odločitve o preživnini navaja, da je praktično celotne potrebe otroka po oblačilih in obutvi do sedaj krila sama, zato ni pravilna in pravična odločitev, da se zavrne zahtevek za plačilo preživnine za čas od 16. 12. 2021 do izdaje izpodbijanega sklepa. Prilaga računa šole in dokazili o višini stroška za A. A. rojstnodnevno zabavo. Predvsem pa je sodišče napačno porazdelilo breme denarnega preživljanja A. A., saj je predlagateljev premoženjski položaj bistveno boljši kot njen. Avgusta 2021 je prejel 232.000,00 EUR, v lasti ima dvosobno stanovanje v B., njegovi zaslužki v preteklosti so bili visoki in je prejemke nalagal v različne naložbe. Sodišče neutemeljeno ni sledilo dokaznemu predlogu za pribavo izpisov kompletnega prometa na njegovih bančnih računih. Za stanovanje v B. gotovo prejema več kot 500,00 EUR najemnine mesečno, opravlja honorarno terensko delo, ukvarja se s svetovanjem na področju športa. Napačno je sodišče ocenilo njene premoženjske zmožnosti. Stanje na njenem poslovnem računu je sicer visoko, a to ni pokazatelj dejanskih zaslužkov. Po odbitju vseh odhodkov iz poslovne dejavnosti in dohodnine, je njen dobiček za leto 2021 znašal le cca. 11.000,00 EUR. Breme denarnega preživljanja otroka bi moralo sodišče porazdeliti tako, da bi predlagatelj kril 80 % ona pa 20 %. Potrebe otroka je sodišče ocenilo prenizko. V času skupnega življenja je imel visok življenjski standard. Nepravično je, da mora predlagatelj plačevati le mizerno nizkih 95,00 EUR, ona pa mora pokrivati vse stroške oblačil, obutve, športne opreme, smučanja, očal, frizerja, tehničnih pripomočkov, itd. Da bo lahko vzdrževala dosedanji življenjski standard otroka je primerna preživnina 350,00 EUR mesečno.
5. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje, saj je v celoti utemeljena na ugotovljenem dejanskem stanju. Zagotavlja, da ne uživa drog. Če bi jih, nasprotna udeleženka gotovo ne bi dopuščala, da ga A. A. vsakodnevno obiskuje. A. A. se z njegovo novo partnerko, ki je po poklicu vzgojiteljica, zelo dobro razume, zgradila sta lep odnos. Opaža pa obremenjenost A. A. zaradi obnašanja nasprotne udeleženke. A. A. je rad pri njem, ob popoldnevih je pri njem vsaj polovico časa, prespi pa večkrat pri nasprotni udeleženki zato, ker si je ona vzela to pravico. Ko je A. A. pri njem, zanj lepo in dobro poskrbi. Nasprotni udeleženki očita, da v resnici nima takega reda, kot navaja za potrebe tega postopka. Ker nimajo določenega reda glede preživljanja časa A. A., je otrok zmeden. Dogovor o tem, kdaj bo A. A. pri enem ali drugem staršu, nasprotna udeleženka prilagaja le svojim potrebam. Nasprotna udeleženka z njim komunicira le še preko A. A., kar otroku ni v korist. Sam že vsa leta skrbi in se zanima za A. A. Pojasnjuje, katere stroške za A. A. je plačeval v preteklosti in koliko znaša najemnina za stanovanje v C. Tudi on plačuje oziroma kupuje darila za A. A. prijatelje, plačal je rojstnodnevno zabavo za A. A., z delom je odplačal košarkarski tabor. Prave pištole nikoli ni imel. Po resnici je izpovedal o svojem premoženjskem stanju. Nasprotna udeleženka je z njim prenehala komunicirati v zadnjem času zaradi potreb tega postopka.
6. Pritožba je delno utemeljena.
7. Dokazano je, da bil predlagatelj v zadnjih dveh do treh mesecih pred 23. 3. 2022 (ko mu je bil vzet vzorec las za preiskave) v stiku s kokainom. Predlagatelj trdi, da je šlo za enkratni dogodek. Da je lahko šlo le za enkratno uporabo kokaina, je potrdila tudi izvedenka forenzične toksikologije. Ob nadaljnjih kontrolnih pregledih predlagatelja prisotnost kokaina ni bila potrjena, prav tako ne prisotnost drugih prepovedanih substanc. Tudi noben drug podatek v spisu ne kaže, da bi bilo predlagateljevo funkcioniranje zaradi uživanja drog ali kakšnih drugih substanc okrnjeno. Pojasnil je okoliščine, v katerih je s prijatelji pokadil kakšen "joint" in zagotovil, da je kokain zaužil le enkrat. Pregledala ga je izvedenka in ni zaznala posebnosti, ki bi jih lahko povezovala z zasvojenostjo ali okvarami zdravja. Predlagatelj se veliko videva z A. A., skupaj sta že preživela tudi daljša obdobja, npr. košarkarski tabor, pa ni nobenega podatka, da bi kdaj zanemaril skrb zanj ali kako drugače deloval v njegovo škodo. Predlagatelj je v stiku z učiteljicami od A. A., tudi k zdravniku ga pelje, bil je na razgovorih na CSD in na sodnih obravnavah, pa nobena institucija ni zaznala, da bi se nenavadno vedel ali bil neodgovoren do otroka. Nobenega podatka, ki bi kazal na zasvojenost predlagatelja, torej ni v spisu. Glede na to je utemeljen zaključek prvostopenjskega sodišča, da ima, enako kot nasprotna udeleženka, ustrezne starševske kapacitete.
8. Ker bi bil v primeru, če bi bil predlagatelj še kdaj pod vplivom prepovedanih substanc, A. A. lahko ogrožen, je sodišče zaradi zagotovitve koristi otroka predlagatelju na podlagi 171. člena Družinskega zakonika (DZ) omejilo starševsko skrb. Odločilo se je za ukrep, da mora vsakih šest mesecev opraviti kontrolne toksikološke preiskave. Neutemeljeno je torej pritožbeno zatrjevanje, da sodišče dejstvu, da je predlagatelj bil v stiku s kokainom, ni posvetilo pozornosti. Graji, da kontrolne preiskave na pol leta niso zadosten ukrep, ker bi med preiskavama poteklo toliko časa, da zaužitje oziroma stik s prepovedanimi substancami ne bi bilo več zaznaven, pa višje sodišče pritrjuje. Uživanje drog se namreč lahko ugotovi le za približno tri mesece nazaj. Zato je pritožbi delno ugodilo in odločilo, da mora predlagatelj kontrolne preglede opraviti na vsake štiri mesece. Ocenjuje, da bo s takim ukrepom korist A. A. dovolj zavarovana.
9. V vseh postopkih v zvezi z otroki je treba zasledovati načelo otrokove koristi (7. člen DZ). Raziskave kažejo, da je skupno izvajanje varstva in vzgoje koristno za otrokov razvoj in si je treba tudi po razpadu družine prizadevati, da oba starša skrbita za otroke.1 Temu skladno je treba uporabiti določilo 138. člena DZ. Le kadar sodišče ugotovi, da skupna varstvo in vzgoja otroku ne bi bila v korist, ga lahko zaupa v varstvo in vzgojo le enemu staršu.2 Po uveljavitvi DZ je pri odločanju o varstvu in vzgoji otrok po razpadu življenjske skupnosti staršev primarno skupno starševstvo.3 Tudi 135. člen DZ določa, da imata starša enako odgovornost za varstvo in vzgojo otrok ter njihov razvoj.
10. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta oba udeleženca motivirana za varstvo in vzgojo sina, da imata oba ustrezne starševske kapacitete, da ima A. A. oba rad in si želi stike z očetom ter da se stiki ves čas nemoteno izvajajo (točka 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa), pritožba ni izpodbila. Le ponavlja svoje videnje dogodkov in odnosov med udeležencema ter A. A., z argumenti izpodbijanega sklepa se ne sooči. Navedbe o posedovanju orožja so ostale na stopnji golih trditev. Spregleda ugotovitev, da sta starša v preteklosti komunikacijo v zvezi z otrokom zmogla. Navedb, da pri predlagatelju ni reda in da se predlagatelj ne zanima dovolj za šolanje A. A., izvedeni dokazi, in sicer poročila šole, mnenje CSD in izpovedba predlagatelja, ne potrjujejo. Do sedaj je A. A. z očetom preživljal v glavnem popoldneve, pritožnica sama pove, da takrat, ko je ona ocenila, da je opravil vse, kar je potrebno. Višje sodišče je vpogledalo v zapis razgovora z A. A. in ugotavlja, da odločitev o enakomerno razporejenem preživljanju časa z vsakim staršem ni v nasprotju z njegovimi željami. Pretirana navezanost na enega starša vsaj v primeru, ko imata oba dobre in primerljive možnosti skrbeti zanj in ga vzgajati, ni koristna za otrokov skladen razvoj. Starša sta enakovredna, za oba je sodišče ugotovilo, da se prizadevata za koristi A. A., zato ni razloga, da bi le eden od njiju odločal, kdaj gre lahko A. A. k drugemu staršu. Dosedanje izvrševanje stikov z očetom ni bilo dovolj predvidljivo, precej je bilo odvisno tudi od odločitve A. A. Tak način prehajanja med staršema ruši njihov življenjski red in odnose. Poleg tega pogosto zahteva od A. A., da se odloči, kateremu staršu bo dal prednost. Navedeno otroku ni v korist in zahteva intervencijo države. Predvidljivost je eden od dejavnikov, ki zagotavljajo pogoje za otrokov zdrav razvoj. Ni odveč pripomniti, da pretiran nadzor nad otrokom ne pripomore k pripravi otroka na samostojno življenje in prevzemanje odgovornosti ter da je zahteva, da se devetletni otrok večino časa pripravlja za šolo, pretirana.
11. Kakšne dogovore sta starša sklepala v preteklosti glede zaupanja in varstva A. A., ni relevantno; treba je ugotoviti korist otroka. Premoženjski interesi staršev ne smejo biti vodilo pri odločitvi o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo. Odgovoren starš, ki se trudi za dobrobit otroka, mora ločiti premoženjsko pravno razmerja od skrbi za otroka in se zavedati, da prekinitev komunikacije med staršema škoduje otroku. Konflikti med staršema vplivajo na otroka neodvisno od tega, ali starša živita skupaj ali ločeno, zato konflikten odnos med staršema ni ovira za skupno izvajanje starševske skrbi. Otroka se ne sme zaradi konfliktih odnosov med staršema prikrajšati za preživljanje časa z enim staršem.4 Omejevanje stikov otroka z enim staršem lahko vodi v odtujenost med njima, kar lahko škoduje njegovemu razvoju. Nedopustno je, da komunikacija glede stikov s staršem poteka prek A. A., zato mora sodišče točno določiti, kako bo A. A. preživljal čas s staršema.
12. Neutemeljeni so očitki o premalo kritični presoji izpovedbe predlagatelja. Izpovedbi obeh staršev je sodišče presojalo v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi in naredilo življenjsko logične zaključke. Trditve o predlagateljevih lažeh pritožba utemeljuje s poudarjanjem posameznih dejstev in izjav, ki jih iztrga iz konteksta. Gotovo ni v korist A. A., da nasprotna udeleženka noče komunicirati s predlagateljem. Sama zatrjuje, da je A. A. na očeta navezan in da stike vzpodbuja (ko utemeljuje, da otroka ne odtujuje od očeta), hkrati pa se zavzema za omejevanje njunih stikov, saj želi, da bi le dvakrat na teden prespal pri očetu. Ni izkazano, da se oče za šolsko delo A. A. ne bi zanimal. Sodišče je prepričano, da bo A. A. tudi pri očetu opravil svoje zadolžitve in da mu bo oče, če bo potreboval pomoč, prisluhnil. 13. Res je sicer sodišče stike določilo tako, da A. A. veliko prehaja med staršema, a je za to imelo razloge v ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera. Udeleženca živita v istem naselju, A. A. že sedaj dnevno prehaja med njima, le ponoči je v glavnem pri mami. Pri prehajanju med staršema do sedaj ni bilo težav. V šoli je uspešen. Ni zaznati, da bi imel v odnosu z enim ali drugim staršem probleme. Da bo od petka po šoli in celo soboto preživel s predlagateljem, se je sodišče prve stopnje odločilo, ker že sedaj zaradi službenih obveznosti nasprotne udeleženke petkove popoldneve in sobote večinoma preživlja s predlagateljem. Odločitev, da A. A. pri očetu ob sobotah tudi prespi, je utemeljena s tem, da bo z vsakim staršem preživel približno enako časa. Višje sodišče je prepričano, da se bosta starša v bodoče zmogla bolj prilagoditi drug drugemu, predvsem pa A. A. in se občasno dogovoriti za drugačno preživljanje vikendov ter si s tem omogočiti, da bo otrok kdaj cel vikend preživel z enim staršem. Kot odgovorna starša morata imeti v vidu koristi otroka in ne svojih interesov.
14. Razporeditev preživljanja časa A. A. s staršema med letnimi in poletnimi počitnicami nasprotna udeleženka ne izpodbija konkretizirano. Ob uradnem preizkusu materialnopravne pravilnosti tega dela odločitve višje sodišče kršitev ni našlo.
15. Tudi odločitvi glede preživnine pritožbeno sodišče pritrjuje, saj ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila 189., 190. in 196. člena DZ.
16. Nasprotna udeleženka ni dokazala, da je do sedaj pretežno sama preživljala A. A. Oba starša sta izpovedala, da sta za A. A. kupovala stvari, kot sta ocenila, da jih potrebuje, za nekatere stvari, npr. kolo in očala, pa sta prispevala vsak polovico. Šolske položnice je v zadnjem letu plačevala nasprotna udeleženka, pred tem pa predlagatelj, strošek šole v naravi sta si razdelila. Natančno koliko je kdo prispeval za preživljanje A. A., sodišče ni moglo ugotoviti. Ker tudi bistvenih razlik v preživninskih zmožnostih obeh staršev ni ugotovilo (več o tem v nadaljevanju), je odločitev, da predlagatelj za nazaj nasprotni udeleženki za preživljanje A. A. ni dolžan nič doplačati, materialnopravno pravilna.
17. Na podatkih spisa utemeljen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da imata udeleženca primerljive dohodke oziroma preživninske zmožnosti. Preživninske zmožnosti se ugotavlja ob koncu glavne obravnave in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je preživninske zmožnosti predlagatelja ugotavljalo glede na sedanje dohodke. Nobenega dokaza, da še ima oziroma razpolaga z zaslužki od igranja košarke, ni. S tem, ko ni za več let nazaj pribavljalo izpise iz njegovih bančnih računov, sodišče ni storilo nobene kršitve. Da ima predlagatelj stanovanje v B., ki ga oddaja, je sodišče pri ugotavljanju njegovih preživninskih zmožnosti upoštevalo; njegova pojasnila glede prejemanja najemnine za stanovanje so razumna. Izvedeni dokazi potrjujejo navedbe predlagatelja, da denarja, ki ga je pridobil s prodajo stanovanja avgusta 2021, nima več. Tudi če predlagatelj prejema nekaj več dohodkov, kot je ugotovilo prvo sodišče, to ne utemeljuje zaključka, da so njegove preživninske zmožnosti znatno višje od preživninskih zmožnosti nasprotne udeleženke. Pritožba spregleda, da je stanje na poslovnem računu nasprotne udeleženke ves čas visoko, večino časa v letu 2023 višje od 50.000,00 EUR ter da ji v nasprotju s predlagateljem ni treba plačevati najemnine za stanovanje, v katerem živi. Iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2021 (priloga B4), na katerega se sklicuje pritožnica, višje sodišče ne razbere, da je v letu 2021 zaslužila skupaj le 11.000,00 EUR; ta znesek ni naveden v nobeni rubriki in nikjer v obrazcu za obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ni naveden zaslužek nasprotne udeleženke od dejavnosti. Za izračun zaslužka iz podatkov navedenega obračuna pa sodišče nima ustreznega strokovnega znanja. Višje sodišče tako ugotavlja, da so preživninske zmožnosti obeh udeležencev visoke in primerljive.
18. A. A. bo pri obeh starših preživel približno enako časa, kar pomeni, da bosta oba približno enako skrbela za prehrano, higieno, čista oblačila (pranje, likanje, …) ter druge vsakodnevne potrebe in dokazano je, da se tudi predlagatelj zanima za šolanje in prostočasne dejavnosti A. A. (hodi ponj v šolo, na roditeljske sestanke, ga vozi na treninge, ipd.), zato so navedbe nasprotne udeleženke o njenem večjem angažmaju za otroka neutemeljene, odločitev prvostopenjskega sodišča, da se breme preživljanja porazdeli med staršema na polovico, pa materialnopravno pravilna.
19. Potrebe A. A. bosta starša zagotavljala večinoma neposredno, vsak takrat, ko bo A. A. pri njem. Glede na količino časa, ki ga bo A. A. preživel z očetom, je sodišče prepričano, da bo tudi oče kupil A. A. kakšno oblačilo, obutev, športni rekvizit in tehnično opremo. Ne bodo torej vsi stroški za nakupe navedenega skupni stroški. Tudi po oceni višjega sodišča bo za zadovoljitev vseh potreb A. A. zadostovalo, da starša prispevata poleg neposrednega zadovoljevanja potreb (hrana in pijača, stroški bivanja, higiene, razvedrila, počitnic) mesečno še 180,00 EUR, torej vsak 95,00 EUR za nakupe šolskih potrebščin, oblačil, športnih in drugih rekvizitov, ki jih bo uporabljal pri obeh. Sem sodijo tudi stroški očal, frizerja. Pri ugotavljanju potreb otroka sodišče upošteva tudi splošno znana dejstva o otrokovih potrebah ter dejstvo, da se potrebe otroka lahko zagotavljalo le v mejah preživninskih zmožnosti staršev.
20. Glede na obrazloženo je sodišče delno ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke in na podlagi 5. točke 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča v zvezi s kontrolnimi preiskavami predlagatelja, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
21. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. in 101. členom ZNP-1. Ker je postopek tekel zaradi koristi otroka, starša krijeta vsak svoje stroške postopka. Predlagatelj stroškov, ki jih je imel z odgovorom na pritožbo, ni priglasil. 1 Dr. B. Dobnik Renko, Skupna starševska skrb, Pravosodni bilten, št. 1/2022, stran 101 do 123 2 Sklep VSRS II Ips 8/2023 3 Glej npr. sklepe VSL IV Cp 98/2021, VSM III Cp 262/2023, VSL IV Cp 1682/2023, odločbo VSL IV Cp 1068/2021, idr. 4 Dr. B. Dobnik Renko, Skupna starševska skrb, Pravosodni bilten, št. 1/2022, stran 117