Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je bistveno kršila pravila upravnega postopka s tem, ko tožeče stranke (lastnika psa) ni seznanila z dejstvi in okoliščinami, ki jih je ugotovila v dokaznem postopku in ji ni dala možnosti, da se o njih izjavi ter ji ni omogočila, da predlaga morebitne nasprotne dokaze.
Tožbi se ugodi, odločba Veterinarske uprave Republike Slovenije, Območni urad Nova Gorica, št. 3440-254/2011/7 z dne 6. 5. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se pes A. št. čipa ..., pasme tibetanski terier, last tožeče stranke vpiše v Centralni register psov kot nevaren pes. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da iz poročila Policijske postaje Nova Gorica z dne 16. 3. 2011, izjav dveh prič ter veterinarskega potrdila izhaja, da naj bi dne 24. 2. 2011 ob 16.00 uri, pes A., po tem, ko je nezavezan pritekel do psa B., ki ga je na povodcu vodila lastnica, le tega napadel tako, da ga je ogrizel in ga poškodoval, nato pa stekel nazaj čez cesto do stanovanjske hiše z naslovom ..., v kateri stanuje tožeča stranka, ki je lastnica psa A. V skladu z določbo 23. točke 5. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljnjem besedilu ZZziv) se šteje pes A. za nevarnega psa, zato je odločil, da se ga kot takega vpiše v Centralni register psov.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 3449-48/2011/2 z dne 22. 6. 2011 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep upravnega organa prve stopnje.
Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev pravil postopka. V tožbi navaja, da so policisti in upravni organ prve stopnje, postopek vodili pristransko in pri tem upoštevali le dokaze v korist oškodovanke. Dejansko stanje je bilo zaradi tega nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, saj meni, da v postopku ni bilo dokazano, da bi njen pes napadel in ogrizel psa oškodovanke. Predlaga tudi, da se prekliče izrek globe za očitani prekršek.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov navedenih v izpodbijani odločbi, vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba je utemeljena.
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ prve stopnje prejel poročilo Policijske postaje Nova Gorica z dne 16. 3. 2011, iz katerega izhaja, da je mati prijaviteljice C.C., D.D. dne 24. 2. 2011 na povodcu sprehajala po ... ulici manjšega psa pasme čivava z imenom B., ki ga je v bližini prehoda čez železniško progo napadel neprivezan pes nekoliko večji od čivave, svetlejše bele barve in daljše dlake, ki je čivavo pogrizel po predelu hrbta in glave. Lastnica čivave, C.C. je kasneje napadenega psa odpeljala k veterinarju, kjer so čivavo oskrbeli. Dogodek je poleg matere lastnice psa videla še njena prijateljica, ki je bila zaslišana v postopku pred upravnim organom prve stopnje. Iz upravnega spisa pa tudi izhaja, da je upravni organ prve stopnje dne 25. 3. 2011 sicer v skladu z 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP) tožečo stranko pozval, da poda izjavo o dejstvih in okoliščinah povezanih z ugrizom. Glede na nasprotujoče se interese pa upravni organ prve stopnje ni opravil ustne obravnave (čl. 154/1 ZUP), niti ni pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko, kot lastnika spornega psa, seznanil z dejstvi in okoliščinami, ki jih je ugotovil v dokaznem postopku in ji dal možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe ter ji omogočil, da predlaga morebitne nasprotne dokaze. Navedena kršitev pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je bilo iz tega razloga potrebno tožbi tožeče stranke ugoditi.
V ponovljenem postopku, bo morala tožena stranka odpraviti navedene kršitve določb upravnega postopka in tožeči stranki omogočiti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, po potrebi izvesti dodatno predlagane dokaze ter izdati novo odločbo in jo obrazložiti v skladu z določbami 214. člena ZUP.
Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi kršitev pravil postopka, se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo. Upravni organ prve stopnje je dolžan na podlagi določbe četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 izdati nov upravni akt v roku 30 dni od dneva, ko je prejel sodbo.
Sodišče o ugovoru tožeče stranke, ki se nanaša na izrečeno globo v prekrškovnem postopku ni odločalo, saj je predmet tega upravnega spora le izpodbijana odločba upravnega organ prve stopnje o vpisu nevarnega psa v centralni register psov. Za odločanje o globi pa so prisojni prekrškovni organi in ne upravno sodišče.