Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
07.11.2023
07121-1/2023/1388
Neposredno trženje, nagradne igre, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravica do ugovora
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas seznanjate, da ste na telefonsko številko vašega mladoletnega otroka prejeli klic, v katerem prosijo za odgovor na anketni vprašalnik. Zanima vas, kam lahko podate prijavo zoper tako ravnanje?
***
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 76. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
1.Pravila v povezavi z nezaželeno komunikacijo so določena predvsem v 226. členu ZEKom-2, za katerega nadzor je pristojen AKOS.
2.V zvezi s tem, ko niste prepričani, kako je podjetje pridobilo telefonsko številko vašega otroka, vas napotujemo še na izvrševanje vaše pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V okviru le te, lahko na upravljavca OP naslovite zahtevo, da vam pojasnijo vir pridobitve vaših OP; namene obdelave; čas hrambe in druge informacije iz člena 15. Splošne uredbe o varstvu podatkov. Če vam upravljavec v roku 1 meseca ne bo odgovoril oz. bo vašo zahtevo zavrnil imate možnost, da se s pritožbo obrnete na IP.
3.Opravljanje telefonskih klicev za namene neposrednega trženja je sicer dovoljeno samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. 217. člen ZEKom-2 naročniku omogoča, da prepove uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen.
Uvodoma poudarjamo, da je področje neželene komunikacije (ang. »spam«) primarno urejeno v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju: ZEKom-2) in Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15, v nadaljevanju: ZEPT). ZEKom-2 v 226. členu določa, da je opravljanje telefonskih klicev za namene neposrednega trženja dovoljeno samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna. Pri uporabi govornih telefonskih klicev je treba upoštevati tudi določbo 217. člena ZEKom-2, ki naročniku omogoča, da prepove uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen.
Nadzor nad izvajanjem navedenih zakonov izvajata Agencija RS za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) in Tržni inšpektorat RS (TIRS). Predlagamo vam, da svojo prijavo zoper morebitno nezakonito ravnanje podjetja podate na AKOS, ki je pristojen organ za ukrepanje v zvezi z neposrednim trženjem po telefonu. V zvezi z morebitnimi nepoštenimi oz. zavajajočimi poslovnimi praksami in pravicami, ki izhajajo iz področja varstva potrošnikov pa vam predlagamo, da se obrnete na TIRS.
V zvezi z vašo situacijo, ko ne veste, od kje je podjetje pridobilo zasebno telefonsko številko vašega otroka pa še pojasnjujemo, da ima vsak posameznik pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki skladno s Splošno uredbo, ki je opredeljena v 15. členu. Prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe tako določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in informacije, kot so npr. nameni obdelave, uporabniki osebnih podatkov, obdobje hrambe podatkov ter kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom. Več informacij o pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (vključno z obrazcem, ki ga lahko uporabite pri vložitvi zahteve), je dostopnih tudi na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/. Več o neposrednem trženju pa je možno prebrati v prispevku, ki ga je IP objavil na svoji spletni strani: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/neposredno-trženje
Na spletni strani tiodlocas.si pa si lahko preberete tudi o drugih pravicah skladno s Splošno uredbo, npr. o pravici do ugovora (21. člen Splošne uredbe) na https://tiodlocas.si/zelim-ugovarjati-obdelavi-mojih-podatkov/. Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, ima namreč posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, tudi na podlagi 21. člena Splošne uredbe pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem.
V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.
Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka