Jedro

oravnalni narok je treba torej po noveli ZZP-E obravnavati kot pripravljalni narok. OT pa jasno določa, da so odvetniki upravičeni do nadomestila za pripravljalni narok (le), če mu ni sledil prvi narok. Pri tem pa (polno) nadomestilo za pripravljalni (prej poravnalni) narok, ki mu ni sledil prvi narok, po tar. št. 20 OT znaša 50% tarifne številke 18. Po presoji sodišča obstajajo tudi utemeljeni razlogi za tako razlikovanje, saj predmet pripravljalnega naroka ni identičen predmetu glavne obravnave.

V upravnem spisu tudi ni bilo listin (kopij zapisnikov o glavni obravnavi), iz katerih bi sodišče na opravljeni glavni obravnavi lahko ugotovilo, za kakšne naroke je šlo, tj. kaj se je na njih obravnavalo. Sodišče s tem v zvezi opozarja na 173. člen ZUP, ki določa, da listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih preskrbi organ, ki bodi postopek. Organ je v skladu z načelom ekonomičnosti dolžan priskrbeti listine, ki so pri drugem državnem organu, pri organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnega pooblastila (175. člen ZUP). Povedano drugače, o obveznosti stranke, da predloži listino, ki se nahaja pri omenjenih organih ni mogoče govoriti.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 10/2019 z dne 11. 10. 2021 se odpravi v delu, s katerim je bila zavrnjena nagrada nad 600 točk za zastopanje na narokih 20. 5. 2021 in 27. 5. 2021 in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. V ostalem delu se tožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške tega postopka v znesku 25,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka tožniku priznala nagrado in potrebne izdatke v višini 1.227,78 EUR (z vštetim DDV v znesku 221,40 EUR), višji zahtevek pa je zavrnila.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik na podlagi odločbe št. Bpp 10/2019 z dne 7. 2. 2019 od 9. 1. 2019 dodeljen za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) A. A. (v nadaljevanju stranka z interesom), v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ki se vodi pod I P 541/2018 zaradi izločitvenega zahtevka potomca, nevračunanja daril in obsega zapuščine (pcto. 111.000,00 EUR). Toženka je o nagradi odločala na podlagi tožnikovega stroškovnika, Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv1) in Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT2). Upoštevaje vrednost spornega predmeta mu je priznala 1621,60 točk, kar glede na vrednost točke 0,60 EUR in priznane potne stroške v višini 33,42 EUR znaša 1006,38 EUR oziroma s pripadajočim DDV v višini 221,40 EUR skupaj 1.227,78 EUR. Povračilo ostalih oziroma višjih stroškov zastopanja je zavrnila.

3. Tožnik se z odločitvijo toženke v delu, ki se nanaša na priglašene stroške za udeležbo na sestanku, pripravo osnutka poravnave, zastopanje na dveh narokih in dva krajša dopisa, ne strinja. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in mu prizna še 150 točk za udeležbo na sestanku pravdnih strank 23. 7. 2020, 1200 točk za izdelavo osnutka poravnave, 50 točk za dopisa z dne 31. 7. 2020 in 10. 11. 2020 ter razliko do polne višine stroškov zastopanja na narokih 20. 5. 2021 in 27. 5. 2021. Uveljavlja tudi povrnitev stroškov tega postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem vztraja pri razlogih sklepa. Poudarja, da stranki z interesom ni bila dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev sodne poravnave in da bi moral tožnik, če naj bi bil upravičen do nagrade za to storitev, zaprositi za drugo obliko BPP. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

6. Na naroku za glavno obravnavo je sodišče vpogledalo vse listine v sodnem in upravnem spisu.

7. Tožba je utemeljena.

8. Izplačilo nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pomoči odvetnika ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v šestem odstavku 30. člena določa, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na, ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje je peti odstavek 17. člena v času izdaje izpodbijanega akta veljavni ZOdv določal, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

9. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da toženka tožniku med drugim ni priznala 150 točk za sestanek pravdnih strank dne 23. 7. 2020, kar je utemeljila s tem, da pri tovrstni komunikaciji ne gre za razmerje med strankami in sodiščem, temveč za komunikacijo med prosilcem in odvetnikom ter nasprotno stranko, ki ni del sodnega postopka. Poleg tega posveti v zvezi s sestavo vlog, pripravo na narok in poskusi poravnavanja ne predstavljajo samostojne storitve po prvi alineji 1. točke 39 OT, ker gre za storitve zajete v nagradah po tar.št. 19 in 20 OT. Tožnik temu ugovarja, češ da je toženka prezrla, da v tem postopku ne odmerja pravdnih stroškov, ampak stroške, ki so nastali v razmerju med odvetnikom in stranko in tudi nasprotno stranko. Stranki z interesom je bila namreč BPP dodeljena tudi v obliki svetovanja in ne zgolj zastopanja.

10. Po presoji sodišča je odločitev toženke o teh stališčih pravilna. Navedeno opravilo je bilo namreč deloma opravljeno v zvezi z zastopanjem stranke z interesom v pravdnem postopku, torej kot priprava na narok v zadevi I P 541/2018. Navedeno pomeni, da ne gre za samostojno storitev, temveč za storitev, ki je že zajeta v storitvah po tarifni številki 33 OT.3 V ostalem pa je šlo, kot v tožbi navaja sam tožnik, je šlo za sestanek v zvezi z ostalimi pravdnimi postopki ter celo kazenskim in prekrškovnim postopkom, kar pa ni predmet dodeljene BPP. Glede na to sodišče, enako kot toženka, ni ugotavljalo, ali je bila storitev opravljena.

11. Nadalje iz izpodbijane odločbe izhaja, da toženka tožniku ni priznala 1200 točk za izdelavo osnutka poravnave in korespondenco z odvetnikom nasprotnih strank, saj je presodila, da je osnutek zajet v sklenjeni sodni poravnavi, do katere ni prišlo. Poleg tega osnutek poravnave ne predstavlja samostojne storitve po OT, prav tako pa se zaradi tega pravdni postopek ni zaključil. Tožnik v tožbi uveljavlja, da je navedeno storitev opravil, vanjo pa je vložil čas in delo. Stranka z interesom je brez razloga odstopila od tega, o čemer se je predhodno sporazumela z nasprotnima strankama. Vsaka druga stranka, ki bi ravnala tako, bi morala odvetniku storitev plačati, saj je bila listina pripravljena v skladu z dogovorom, njenimi željami in potrebami. Če bi bila poravnava sklenjena, bi bila storitev všteta v sklenitev poravnave, ker do tega ni prišlo, pa je treba storitev obravnavati kot sestavo listine.

12. Po presoji sodišča je toženka tudi v tem delu predpis uporabila pravilno. Tožnik sam navaja, da je, upoštevaje tar.št. 3 OT nagrada za sklenitev poravnave predvidena, kadar je poravnava sklenjena, kar se v obravnavani zadevi ni zgodilo. Nagrada za sestavljanje listin pa je posebna tarifna postavka, obravnavana v XVII poglavju OT z naslovom sestavljanje listin. Drži, da je osnutek poravnave listina, in da gre za postavko, za katero je odvetnik po OT upravičen do nagrade. Vendar obstaja pomembna razlika glede plačila nagrade za storitve, ki jih odvetnik opravi za stranke izven BPP, in ki jih opravi za stranke v okviru nudenja BPP. V slednjem primeru se namreč odvetniku v postopku po ZBPP prizna nagrada le v obsegu odobrene BPP, tj. za storitve, za katere je bila odobrena. Obseg teh storitev je določen v odločbi, s katero se BPP odobri. V obravnavanem primeru je to pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, ne pa sestavljanje listin.

13. Sodišče zavrača tudi tožbene trditve, da naj bi bil tožnik na podlagi tar.št. 39/3 in 39/4 OT upravičen do nagrade za dopis sodišču z dne 31. 7. 2020 in 10. 11. 2020, ki jo je toženka zavrnila z utemeljitvijo, da preklic naroka ni vloga, ki bi imela vsebinski pomen za postopek oziroma odločitev v zadevi, ampak zgolj prošnja stranke, da se zaradi razlogov na njeni strani, oprava procesnega dejanja preloži. Sodišče se s temi razlogi strinja in kot neutemeljene zavrača trditve tožnika, češ da je sodišču vsakokrat tudi poročal o stanju pogajanj med strankama, kar po presoji sodišča ni storitev oziroma strošek, ki bi bil potreben za pravdo (155. člen Zakona o pravdnem postopku). Taka sporočila namreč niso v neposredni zvezi s predmetom postopka.

14. Med strankama so sporni še stroški za zastopanje stranke z interesom na narokih 20. 5. 2021 in 27. 5. 2021. Tožnik je za oba naroka priglasil 1200 točk, toženka pa mu je za oba naroka priznala 600 točk oziroma upoštevaje 50% znižanje tarife, 3oo točk. Obrazložitev izpodbijanega akta se v tem delu glasi: "Odvetniku se namesto priglašenih 2-krat po 1.200 točk za zastopanje na naroku dne 20. 5. 2021 in 27. 5. 2021 prizna 2-krat po 600 točk, saj se je opravil pripravljalni narok, ki mu ni sledil prvi narok-50% iz tar.št. 18 OT."

15. Tar. št. 20 OT določa, da je odvetnik za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, upravičen do nagrade po tarifni številki 18. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, ali poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, pa do 50 % iz tarifne številke 18. 16. Tar. št. 20 OT torej ne določa posebej, kako se vrednoti pripravljalni narok, ampak določa nagrado za narok za glavno obravnavo in za poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok. Določba 305. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je bila črtana z novelo ZPP-E,4 ko je bil namesto poravnalnega naroka uveden pripravljalni narok. Pripravljalni narok je, enako kot prej poravnalni narok, namenjen temu, da sodišče s strankami odprto razpravlja o pravnih in dejanskih vidikih spora, temu da stranke dopolnijo svoje trditve in pravna naziranja ter predlagajo nadaljnje dokaze, se o njih izjavijo ter si prizadevajo skleniti sodno poravnavo (drugi odstavek 279. c člena ZPP). Poravnalni narok je treba torej po noveli ZZP-E obravnavati kot pripravljalni narok. OT pa jasno določa, da so odvetniki upravičeni do nadomestila za pripravljalni narok (le), če mu ni sledil prvi narok. Pri tem pa (polno) nadomestilo za pripravljali (prej poravnalni) narok, ki mu ni sledil prvi narok, po tar. št. 20 OT znaša 50% tarifne številke 18. Po presoji sodišča obstajajo tudi utemeljeni razlogi za tako razlikovanje, saj predmet pripravljalnega naroka ni identičen predmetu glavne obravnave. Iz določb ZPP namreč izhaja, da je glavna obravnava namenjena temu, da se na njej obravnavajo predlogi strank in dejanske navedbe, s katerimi stranke utemeljujejo svoje predloge oziroma izpodbijajo predloge nasprotnika, in tudi dokazi, ki so jih ponudile, izvedejo se dokazi in obravnavajo uspehi dokazovanja (drugi odstavek 284. člena ZPP).

17. Vendar pa sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kakšen narok naj bi bil opravljen 20. 5. 2021 in kakšen 27. 5. 2021. Iz stroškovnika izhaja zgolj to, da tožnik na oba datuma prilagaša storitev zastopanje na naroku v višini 1200 točk in odsotnost iz pisarne. Toženka pa je v razlogih odločbe uporabila ednino in navedla, da se je opravil pripravljalni narok, ki mu ni sledil prvi narok. Tudi tožnik v tožbi uveljavlja, da je odvetnik upravičen do nagrade po tar. št. 18 OT za pripravljalni narok v primeru, če mu ni sledil prvi narok, pri čemer pa ne pojasni, katere vrste narokov se je na ta dva dneva udeležil, tj. ali naj bi bil pripravljalni le en narok ali naj bi bila v zadevi razpisana dva pripravljalna naroka. Tega se tudi na obravnavi ni (več) spomnil. Tako ni jasno, ali naj bi bil pripravljalni narok opravljen le 20. 5. 2021 ali tudi 27. 5. 2021 oziroma če temu ni tako, za kakšno obravnavo je šlo 25. 5. 2021. 18. V upravnem spisu tudi ni bilo listin (kopij zapisnikov o glavni obravnavi), iz katerih bi sodišče na opravljeni glavni obravnavi lahko ugotovilo, za kakšne naroke je šlo, tj. kaj se je na njih obravnavalo. Sodišče s tem v zvezi opozarja na 173. člen ZUP, ki določa, da listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih preskrbi organ, ki bodi postopek. Organ je v skladu z načelom ekonomičnosti dolžan priskrbeti listine, ki so pri drugem državnem organu, pri organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnega pooblastila (175. člen ZUP). Povedano drugače, o obveznosti stranke, da predloži listino, ki se nahaja pri omenjenih organih ni mogoče govoriti. Na to mora organ paziti po uradni dolžnosti.5 Če se listine, na katere je organ oprl svojo odločitev oziroma njihov prepis, v spisu ne nahajajo, sodišče take odločitve ne more preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

19. Glede na navedeno je moralo sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na stroške zastopanja, odpraviti in zadevo v tem obsegu vrniti organu v ponoven postopek.

20. Ker je bila zadeva rešena na naroku, se tožniku, ki je sicer odvetnik, vendar sam nastopa v svoji lastni zadevi kot stranka upravnega spora, v katerem ni zastopan po drugem odvetniku, priznajo stroški po tretjem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v znesku 25,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16, 36/19. 2 Uradni list RS, št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015. 3 Primerjaj tudi s sodno prakso, npr. v zadevah I Cpg 101/2019, II Cp 2419/2018, V Cpg 606/2018 tč. 40, Pdp 817/2017, I U 541/2016, I U 760/2018, I U 1157/2020. 4 Ur.l.10/2017. 5 M.Remic v P. Kovač, E. Kerševan (ur.).: Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, stran 241.