Jedro

Pravica tistega, ki v registru ni vpisan kot imetnik pravice, da zahteva spremembo registrskega vpisa, je zgolj izvedena iz pravice vpisanega imetnika, ki lahko načeloma kot edini upravičenec po ZIL-1 zahteva vpis kasnejših sprememb v registru, ki se vodi pri Uradu. Zato mora dano soglasje imetnika vpisane pravice, kadar vpis zahteva nekdo, ki v registru ni vpisan kot imetnik pravice, odražati voljo imetnika pravice, da dovoljuje vpis spremembe v času odločanja urada.

Zmotno pa je stališče upravnega sodišča, da je po četrtem odstavku 108. člena ZIL-1 upoštevno le soglasje, če ga poda v času odločanja upravnega organa aktualni zakoniti zastopnik imetnika vpisane pravice industrijske lastnine. Soglasje v smislu omenjenega člena, kadar gre za gospodarsko družbo, predstavlja pravno dejanje (izjavo volje), ki jo za tak subjekt oblikuje njen zakoniti zastopnik. Dano soglasje zavezuje kot izražena pravnoposlovna volja te pravne osebe. Z vidika tretjega, ki v registru ni vpisani imetnik pravice, se upravičenje za dosego spremembe v registru črpa iz zavezovalne moči, ki jo odraža tako soglasje. V povezavi z načelom zakonitosti, ki velja pri upravnem odločanju, to pomeni, da mora soglasje za vpis spremembe v registru odražati voljo pravne osebe, da tudi v času odločanja tretjemu dovoljuje, da doseže spremembo registrskega stanja. Sklepanje Upravnega sodišča, da je zgolj soglasje zakonitega zastopnika pravne osebe, ki kot tak nastopa v času odločanja upravnega organa, upoštevno po četrtem odstavku 108. člena ZIL-1, prej podano soglasje pa je avtomatično neupoštevno, je napačno.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Urad RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju Urad) je z odločbo opr. št. 31208-2008/1991-46 z dne 4. 4. 2019 združil odločanje o vpisu spremembe v register znamk pri znamkah št. 9182008, 9182009, 9182011, 9182009, 9182011, 9182012, 9370337, 9671094, 9771713 in 9971228 (1. točka izreka), zavrnil zahtevo za vpis spremembe v register znamk pri teh znamkah(2. točka izreka) in zavrnil zahtevo za prekinitev postopka vpisa spremembe v register do pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka I 222/2011 (3. točka izreka). Odločil je še, da posebni stroški v postopku niso nastali (4. točka izreka).

2. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

3. Na predlog tožnice je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom X DoR 321/2020 z dne 15. 12. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je Upravno sodišče kršilo določbe Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), ko se je postavilo na stališče, da je treba določbe četrtega odstavka 108. člena ZIL-1 razumeti tako, da je upoštevno le soglasje za vpis spremembe v register, ki je podpisano s strani osebe, ki je zakoniti zastopnik imetnika v času vložitve zahteve oziroma odločanja upravnega organa.

4. Tožnica je v zakonskem roku vložila revizijo in njeno dopolnitev. Uveljavljala je bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotno uporabo materialnega prava (prvega odstavka 85. člena Zakona o upravnem sporu;ZUS-1). Vrhovnemu sodišču je predlagala spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbi, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje Upravnemu sodišču. 5. Toženka (Urad) je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev.

6. Stranka z interesom A. A. je v odgovoru na revizijo prav tako predlagal zavrnitev revizije. Zahteval je povrnitev stroškov svojega odgovora.

**Dejanski okvir spora**

7. Bistvene dejanske ugotovitve v dosedanjem postopku, ki so za odločitev o reviziji odločilnega pomena in na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek370. člena ZPP), so: - Tožnica je 5. 7. 2018 pred Uradom vložila zahtevo za spremembo imetnika osmih slovenskih znamk (št. 9182008 "..." v sliki, 9182009 "..." v sliki, 9182011 "..." v sliki, 9182012 "..." v sliki, 9370337 "..." v besedi, 9671094 "..." v besedi, 9771713 "..." v besedi in 9971228 "..." v sliki) v registru znamk, ki se vodi pri Uradu. Zahtevala je, da se vpiše kot imetnica teh dveh znamk, ki naj bi jih bila pridobila od beograjske družbe A. d.o.o., Beograd.

- Zahtevi, da se vpiše kot imetnica dveh znamk, je priložila Prenosno izjavo z dne 19. 4. 2013 (v nadaljevanju Prenosna izjava), iz katere izhaja, da družba A. d.o.o., Beograd, soglaša, da se tožnica vpiše kot imetnica pravic v register. Prenosno izjavo je podpisal direktor družbe A. d.o.o. Podpis ni čitljiv. Izjava je opremljena z žigom družbe A. d.o.o., ki ni overjena.

- Zoper A. d.o.o., Beograd je bil v Republiki Srbiji začet stečajni postopek(St 62/2016 z dne 25. 5. 2016). Postopek je bil priznan v Republiki Sloveniji kot tuji postopek zaradi insolventnosti (R - St 314/2015 z dne 1. 7. 2016).

- Stečajni upravitelj je z dopisom tožnico (predlagateljico) 31. 10. 2017 obvestil, da v skladu s 94. členom Zakona o stečaju Republike Srbije Pogodbe o prenosu pravic industrijske lastnine med družbo A. d.o.o. in tožnico z dne14. 5. 2012 (v nadaljevanju Pogodba) ne bo upošteval, ker so obravnavane znamke vključene v stečajno maso v stečajnem postopku St 62/2016. **Nosilni razlogi toženke in prvostopenjskega sodišča**

8. Urad je v delu, relevantnem za odločitev o dopuščenem revizijskem vprašanju, zavzel stališče, da mora v skladu z načelom zakonitosti odločati v skladu z dejanskim stanjem ob izdaji odločbe. Vključenost spornih znamk v stečajno maso beograjske gospodarske družbo kaže, da Pogodba, na podlagi katere je pripravljena Prenosna izjava, ni veljavna. Zato vpis spremembe v register ni možen.

9. Upravno sodišče je pritrdilo odločitvi Urada, njegovo stališče iz obrazložitve pa je delno korigiralo tako, da je presodilo, da se v postopku za vpis sprememb v registru po četrtem odstavku 108. člena ZIL-1 ne preverja veljavnost pogodb, ki so podlaga za vpis zahtevane spremembe. Ker je vpis v register pravic industrijske lastnine deklaratorne narave, je učinek vpisa le v tem, da se zainteresirane osebe seznanijo s stanjem, ki odraža zadnje nesporno stanje imetništva pravic. Zato pa se zahteva obstoj soglasja zakonitega zastopnika imetnika pravice, ki je pravna oseba, v času vložitve zahteve za vpis spremembe oziroma odločanja upravnega organa, in ne osebe, ki je bila zakoniti zastopnik imetnika pravice kadarkoli v preteklosti. Ker so z začetkom stečajnega postopka prenehala pooblastila zastopnikov stečajnega dolžnika in so ta prešla na stečajnega upravitelja, bi lahko soglasje imetnika za vpis spremembe podal le stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik imetnika pravice v času vložitve zahteve za spremembo v registru pravic pri toženki. Zato tožnica s Prenosno izjavo ni izkazala imetnikovega soglasja v času odločanja upravnega organa.

**Obseg revizijskega preizkusa**

10. Po določbi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

**Presoja revizije**

11. Revizija je utemeljena.

12. Postopek za vpis sprememb v registrih, ki jih vodi Urad (105. člen ZIL-1), je predpisan v 108. členu ZIL-1. Pravila za postopanje Urada pri zahtevani spremembi v registru pravic glede na to, kdo je vložnik zahteve, so določena v tretjem in četrtem odstavku 108. člena ZIL-1. 13. V tretjem odstavku 108. člena ZIL-1 je predpisan postopek, ko vloži zahtevo za vpis spremembe tisti, ki je v registru vpisan kot imetnik pravice. V takem primeru Urad nemudoma izda odločbo o vpisu spremembe v register in vpiše spremembo v register.

14. Četrti odstavek 108. člena ZIL-1 pa določa postopek z zahtevo za vpis spremembe, če jo vloži kdo, ki v registru ni vpisan kot imetnik pravice. Za tak primer je v delu, ki je relevanten za odločanje o tej reviziji, predpisano, da mora tak vlagatelj skupaj z zahtevo ali v treh mesecih od vročitve poziva Urada Uradu predložiti soglasje imetnika pravice za vpis zahtevane spremembe v register. V tem določilu je predpisana zahteva, ki jo mora vložnik zahteve za vpis spremembe, ki ni hkrati vpisani imetnik pravice, izpolnjevati, da sploh lahko doseže vpis spremembe, saj po pravilu iz tretjega odstavka 108. člena ZIL-1 spremembe v registru lahko brez dodatnih pogojev doseže le vpisani imetnik pravice.

15. Načeloma lahko torej le imetniki v registru vpisane pravice dosežejo spremembe, ki se nanašajo na samo pravico ali njenega imetnika (prim. prvi odstavek107. člena ZIL-1). Ostali subjekti pa take spremembe lahko dosežejo, če razpolagajo z ustreznim soglasjem vpisanega imetnika pravice, sicer pa ne.

16. V skladu z načelom zakonitosti iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) upravni organ odloča v skladu z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob izdaji odločbe in po veljavnih predpisih na dan izdaje odločbe.1 Načelo zakonitosti se na podlagi prvega odstavka 6. člena ZIL-1 uporablja tudi v postopku pred Uradom. Pravica tistega, ki v registru ni vpisan kot imetnik pravice, da zahteva spremembo registrskega vpisa, je zgolj izvedena iz pravice vpisanega imetnika, ki lahko načeloma kot edini upravičenec po ZIL-1 zahteva vpis kasnejših sprememb v registru, ki se vodi pri Uradu (tretji odstavek108. člena ZIL-1). Zato mora dano soglasje imetnika vpisane pravice, kadar vpis zahteva nekdo, ki v registru ni vpisan kot imetnik pravice (relevantni del četrtega odstavka 108. člena ZIL-1), odražati voljo imetnika pravice, da dovoljuje vpis spremembe v času odločanja urada.

17. Zmotno pa je stališče upravnega sodišča, da je po četrtem odstavku 108. člena ZIL-1 upoštevno le soglasje, če ga poda v času odločanja upravnega organa aktualni zakoniti zastopnik imetnika vpisane pravice industrijske lastnine. Soglasje v smislu omenjenega člena, kadar gre za gospodarsko družbo, predstavlja pravno dejanje (izjavo volje), ki jo za tak subjekt oblikuje njen zakoniti zastopnik (prim. 32. člen ZGD-1). Dano soglasje zavezuje kot izražena pravnoposlovna volja te pravne osebe. Z vidika tretjega, ki v registru ni vpisani imetnik pravice, se upravičenje za dosego spremembe v registru črpa iz zavezovalne moči, ki jo odraža tako soglasje. V povezavi z načelom zakonitosti, ki velja pri upravnem odločanju, to pomeni, da mora soglasje za vpis spremembe v registru odražati voljo pravne osebe, da tudi v času odločanja tretjemu dovoljuje, da doseže spremembo registrskega stanja. Sklepanje Upravnega sodišča, da je zgolj soglasje zakonitega zastopnika pravne osebe, ki kot tak nastopa v času odločanja upravnega organa, upoštevno po četrtem odstavku 108. člena ZIL-1, prej podano soglasje pa je avtomatično neupoštevno, je napačno.

18. V konkretnem primeru so v skladu s 74. členom Zakona o stečaju Republike Srbije2 z začetkom stečajnega postopka nad družbo A. d.o.o., Beograd dne 25. 5. 2016 po samem zakonu (_ex lege_) prenehala pooblastila zastopnikov stečajnega dolžnika. Za vpis spremembe imetnika pravice z v registru vpisanega imetnika pravic družbe A. d.o.o. na novega imetnika pravic, to je na družbo B. d.o.o., skladno z obrazloženim v 17. točki te obrazložitve tako ni potrebno soglasje stečajnega upravitelja. Za vpis spremembe bi lahko zadostovala Prenosna izjava z dne 19. 4. 2013, podpisana s strani tedanjega direktorja družbe A. d.o.o., a le ob predpostavki, da tega soglasja njen tedanji ali katerikoli kasnejši zakoniti zastopnik do odločanja Urada o vpisu spremembe v register ne bi umaknil. 19. Ker je Upravno sodišče na neobstoj soglasja imetnika pravice sklepalo iz zmotne razlage 108. člena ZIL-1, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj se ni opredelilo do dejanskega vprašanja, ali je ob pravilni razlagi navedene zakonske določbe soglasje, ki je bilo podano v letu 2013, še učinkovalo v času odločanja Urada. Zato je Vrhovno sodišče skladno s prvim odstavkom 79. člena ZUS-1 izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo sojenje (I. točka izreka). V novem sojenju se bo moralo Upravno sodišče predvsem opredeliti do vsebine obvestila stečajnega upravitelja A. d.o.o. z dne 31. 10. 2017, naslovljenega na družbo B. d.o.o. **Stroški postopka**

20. Izrek o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP, ki se ob upoštevanju prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja pri odločanju v revizijskem postopku (II. točka izreka).

21. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. odločbe VS RS I Up 1271/2002 z dne 17. 2. 2005, X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009 in X Ips 1484/2006 z dne 22. 4. 2010. 2 Sl. glasnik Republike Srbije, št. 104/2009, 99/2011, 71/2012, 83/2014, 113/2017, 44/2018 in 95/2018. Navedeno pravno določilo tujega prava se uporablja na podlagi 479. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.