Jedro

Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Potrditi je treba nasprotnemu udeležencu, da morajo biti spremembe potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca bistvene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se mesečna preživnina za preživljanje mladoletnih otrok udeležencev A. A., roj. ... 2008, in B. A., roj. ... 2010, ki jo je dolžan plačevati nasprotni udeleženec in je bila med udeležencema dogovorjena s sodno poravnavo I N 670/2019 z dne 16. 10. 2019, za čas od 1. 10. 2023 zviša, in sicer za mld. A. A. na znesek 215,00 EUR, za mld. B. A. pa na znesek 170,00 EUR. Sklenilo je še, da je nasprotni udeleženec predlagateljici dolžan plačati na račun neizpolnjene preživninske obveznosti za mld. A. A. za čas od 1. 10. 2023 do vključno septembra 2024 znesek 450,00 EUR. Predlog za določitev preživnine v višjem znesku je prvostopenjsko sodišče zavrnilo in še odločilo, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka.

2.Zoper takšno odločitev je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagateljičin predlog v celoti zavrne, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Edina bistvena okoliščina, ki se je spremenila glede na čas, ko je bila sklenjena sodna poravnava, je povečanje predlagateljičine zmožnosti preživljanja otrok glede na njen višji prihodek. Meni, da odstop od dogovora glede delitve večjih stroškov otrok na polovico in odstop od dogovora glede koriščenja davčne olajšave ne predstavlja bistvene okoliščine, zaradi katere bi se morala preživnina spremeniti. Sodna poravnava je izvršilni naslov, na podlagi katerega ima predlagateljica možnost uveljavljati svoje zahtevke zoper nasprotnega udeleženca v izvršilnem postopku. Navaja še, da podražitve oziroma splošno zvišanje življenjskih stroškov samo po sebi ne pomeni okoliščin, ki bi bile podlaga za sodni poseg v pravnomočno določeno preživnino. To je krito z usklajevanjem preživnin. Prav tako ne predstavlja spremembe okoliščin dejstvo, da se tedenski stiki ne izvajajo več. Gre za željo otrok, ki jo spoštuje. Poudarja, da morajo biti spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca bistvene. Šele po ugotovitvi njihove bistvene spremembe lahko sodišče pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Ta test pa sodišče lahko opravi le tako, da primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju o ponovni odmeri preživnine. Sodišče prve stopnje ni ustrezno primerjalo dejanskih okoliščin iz časa prvotne določitve preživnine s sodno poravnavo, in tistih, ki so aktualne ob sedanjem odločanju. Izpodbijani sklep zato temelji na napačni uporabi materialnega prava. Poudarja, da iz sodne prakse Vrhovnega sodišča R Slovenije izhaja, da se s sodno poravnavo določena preživnina lahko spremeni le, če se po nastanku izvršilnega naslova, s katerim je bila določena prvotna preživnina, spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena in da institut spremembe z izvršilnim naslovom določene preživnine ne zagotavlja spreminjanja preživnine zgolj zato, ker ni ustrezna. Pri obrazložitvi bistvenih sprememb potreb otrok zaradi povišanja stroškov pa sodišče tudi ni upoštevalo 198. člena Družinskega zakonika (DZ), ki določa, da se ravno zaradi zvišanja življenjskih stroškov preživnina enkrat letno uskladi z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

3.Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po stališču pritožbe prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za poseg v sodno poravnavo, ki sta jo udeleženca 16. 10. 2019 sklenila glede preživljanja skupnih otrok. Po pritožbenem mnenju nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določila DZ, predvsem določb 197. in 198. člena, zaradi nepravilne uporabe materialnega prava pa naj bi bilo tudi dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Po mnenju pritožbenega sodišča noben od pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno ugotovilo sporna pravno pomembna dejstva.

6.Pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom (sodbo oziroma sklepom ali sodno poravnavo) določene preživnine predstavlja določilo prvega odstavka 197. člena DZ, ki določa, da sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Nasprotni udeleženec v pritožbi pravilno opozarja na učinek sodne poravnave (res transacta ), ki je enak učinku pravnomočne sodbe oziroma sklepa (res iudicata ). Posledica pravnomočnosti odločbe pa je, da sporno razmerje ureja na končen način. Takšna njena značilnost izključuje možnost ponovnega preverjanja in spreminjanja odločbe, razen v tistih omejenih primerih, ko tako določa zakon. Po omenjeni določbi DZ je mogoč tak poseg v pravnomočno sodno odločbo oziroma sodno poravnavo, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Preživnina se namreč določi tako, da se najde ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Že sprememba enega od navedenih pravno relevantnih dejavnikov lahko poruši omenjeno ravnovesje. Vendar pa vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Pritrditi je treba nasprotnemu udeležencu, da morajo biti spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca bistvene. Sodna praksa je zato v postopkih zaradi spremembe preživnine sprejela njihovo dvofaznost1 , in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v postopku za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskih upravičencev (otrok) oziroma mora na novo poiskati vrednotno ravnovesje med vsemi omenjenimi dejavniki iz 189. člena DZ, ki vplivajo na določitev preživnine.

7.Ne drži pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni korektno opravilo testa obstoja bistveno spremenjenih pravno pomembnih dejanskih okoliščin s primerjavo tistih iz časa določitve preživnine s sodno poravnavo, s tistimi, ki so aktualne ob odločanju po predlagateljičinem predlogu v tem postopku. Sodišče prve stopnje jih je po alinejah izpostavilo v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tako med udeležencema ni bilo sporno, da sta se v času sklepanja sodne poravnave ustno dogovorila, da si bosta vse večje izredne stroške razdelila na enaka dela. Sklenitev takšnega dogovora med udeležencema je izhajala tudi iz njunega predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze v postopku I N 670/2019, v sodni poravnavi pa sam dogovor ni zajet. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da bi predlagateljica lahko zahtevala njegovo realizacijo v sodni izvršbi. Nedvomno gre za dogovor, ki se nanaša na pomemben del porazdelitve bremena stroškov preživljanja, zato njegovo neupoštevanje pomembno ruši omenjeno ravnovesje.

8.Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo tudi nastop okoliščin, ki so pogojevale zvišanje preživninskih stroškov, pri tem pa ne gre zgolj za zvišanje, ki je podvrženo usklajevanju z indeksom rasti cen življenjskih stroškov, ki je določeno v 198. členu DZ, ampak gre za nove ali pa za povečane stroške. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da sta oba otroka vstopila v pubertetno obdobje, kar nedvomno vpliva na oblikovanje in obseg preživninskih potreb. Mld. A. A. je pričela obiskovati srednjo šolo v oddaljenem kraju, kar pogojuje nastanek stroškov prevoza v šolo, višje stroške šolskih položnic, potrebo po nudenju inštrukcij za angleščino in fiziko. Pri obeh otrocih je prišlo tudi do povečanja intenzivnosti športnega udejstvovanja v športnih klubih, kar pogojuje povečanje obsega prevozov na treninge in zvišanje vadnine. Zaključek o zvišanju teh stroškov je sodišče prve stopnje sprejelo po njihovi primerjavi s stroški potreb v času sklenitve sodne poravnave, ki jih je sodišče na naroku, na katerem je bila sklenjena sodna poravnava eksaktno povzelo.

9.Čeprav sodišče prve stopnje med spremenjenimi okoliščinami ni izpostavilo tudi materialnih in pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev, pa iz dejanske podlage sklepa izhaja, da so se spremenile tudi te. Prejemki obeh udeležencev iz naslova zaposlitve so v času odločanja bistveno višji (2.618,21 EUR in 2.057,00 EUR) kot v času sklenitve sodne poravnave (1.100,00 EUR in 1.000,00 EUR). Zvišane preživninske zmožnosti otrokovih staršev pa vplivajo na obseg zadovoljevanja potreb otrok oziroma dopuščajo njihovo obsežnejše in kvalitetnejše zadovoljevanje.

10.Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da so pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih se določa preživnina, v času odločanja bistveno drugačne v primerjavi s tistimi, ki so obstajale v času sklenitve sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na novo poiskalo vrednotno razmerje med pravno odločilnimi dejavniki iz 189. člena DZ, ki vplivajo na določitev preživnine in med starša mld. A. A. in B. A. na novo porazdelilo ugotovljeno preživninsko breme. Pritožbeno sodišče pri tem nima nobenih pomislekov ne o pravilnosti ugotovljene višine potreb obeh otrok ne o pravilnosti ugotovljenih materialnih in pridobitnih sposobnosti roditeljev. Teh ugotovitev pa nasprotni udeleženec v pritožbi posebej tudi ne izpodbija.

11.Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

-------------------------------

1

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 197, 198

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.