Jedro

Tožnik s predlogom za obnovo postopka meri na obnovo postopka toženke, v katerem je torej že Vrhovno sodišče na podlagi vložene tožnikove revizije ugotovilo nezakonitost odločbe iz tega postopka, odpravilo pa je ni zaradi varstva pravno varovanih koristi otroka. Tožnikov pravni položaj se torej tudi z morebitnim uspehom v tem postopku ne more v ničemer več izboljšati, saj je že ugotovljena nezakonitost odločbe, v zvezi s katero želi doseči obnovo postopka zoper izpodbijani sklep.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

O izpodbijanem sklepu

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom na podlagi 60.a člena Zakona o osnovni šoli (ZOsn) in 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP zavrnila tožnikov predlog za obnovo postopka v zvezi z odločbo 60301-8/2019-2 z dne 4. 9. 2019 (I. točka izreka) in ugotovila, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je toženka 25. 3. 2022 prejela predlog za obnovo postopka, in sicer je tožnik zatrjeval, da je po dokončno končanem postopku prepisa otroka na Osnovno šolo E. izvedel za nova dejstva in se seznanil z novimi dokazi, na podlagi katerih bi bil prejšnji upravni postopek zanj ugodneje rešen. Nova dejstva in dokazi se nanašajo na obstoj in vsebino listine Zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru, št. 0610-452/2019-6 z dne 8. 12. 2020 (v nadaljevanju zapisnik). Zapisnik je predlagatelj prejel 23. 12. 2020. Glede na navedeno vlaga predlog za obnovo postopka po 1. in 6. točki 260. člena ZUP, ker novih dejstev in dokazov ni mogel brez lastne krivde predložiti v prejšnjem postopku. Nadalje navaja, da je v postopku sodelovala oseba - C. C., ki bi morala biti izločena, saj ne bi smela sodelovati v pritožbenem postopku. Ker prvostopenjski organ ni pridobil soglasja obeh staršev o prepisu otroka, je kršil tudi materialna določila (Družinskega zakonika (DZ), ZOsn, Uredbe). Navedeni predlog je toženka štela za neutemeljen, saj tožnik ne uveljavlja novih dejstev in dokazov, temveč kršitve določb postopka (kršitev pravice stranke do udeležbe, kršitev pravice stranke do izjave, kršitev pravice do vpogleda v dokumentacije, kršitev, da se odločbe ne da preizkusiti) in določb materialnega prava (151. člen DZ - izvajanje starševske skrbi), kar tudi sam v svojem predlogu večkrat poudari. S predlogom za obnovo postopka pa ni mogoče uveljavljati kršitev določb postopka, saj ne spadajo med obnovitvene razloge iz 260. člena ZUP, kot tudi ne zmotne uporabe materialnega prava. Kršitev določb postopka prvostopenjskega organa bi moral predlagatelj uveljavjati v postopku z rednimi pravnimi sredstvi. Prav tako bi moral že v postopku z rednimi pravnimi sredstvi uveljavljati zmotno uporabo določila 151. člena DZ. Ugotavlja še, da kot poseben obnovitveni razlog predlagatelj uveljavlja tudi kršitev šeste točke 260. člena ZUP, ker je pri izdaji odločbe sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti po zakonu izločena. Opisano kršitev je predlagatelj uveljavljal že v upravnem sporu, kar pomeni, da je že takrat vedel tudi za to dejstvo, ki ga sedaj kot novega navaja v predlogu za obnovo postopka. Že upravno sodišče mu je pojasnilo, da do uveljavljane kršitve ni prišlo. Ker je za navedeno kršitev vedel predlagatelj že pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu in jo je tam tudi uveljavljal, ne gre za novo dejstvo, zato tudi ta kršitev ne predstavlja utemeljenega obnovitvenega razloga po 260. členu ZUP.

3.Tožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ - Pritožbena komisija Osnovne šole E. zavrnila kot neutemeljeno.

Navedbe v upravnem sporu

4.Tožnik v tožbi navaja, da je vložil predlog za obnovo postopka številka 60301-8/2019-2, po določbi 1. in 6. točke prvega odstavka 260. člena ZUP. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep 60301-5/2021-2 z dne 23. 2. 2021 odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovni postopek in ji naloži plačilo stroškov postopka. Tožnik v bistvenem navaja, da je odločitev toženke nepravilna in nezakonita, predlog za obnovo postopka pa je utemeljen. Navaja, da je že v svojem dopisu OŠ E. z dne 3. 9. 2019 in 4. 9. 2019 pojasnil in obrazložil, da nasprotuje vpisu oz. prestopu mld. A. A. iz OŠ B. v OŠ E. OŠ E. je kljub temu izdala odločbo in ugodila vlogi B. B. (matere otroka) in ugodila prepisu otroka na OŠ E. Pri tem se sklicuje, da je po končanem postopku z odločbo toženke z dne 4. 9. 2019 izvedel 23. 12. 2020 za nova dejstva in se seznanil z novimi dokazi, na podlagi katerih bi bil končani postopek za tožnika ugodneje rešen, če bi se nanje skliceval in jih lahko uporabil že v postopku, konkretno Zapisnika z dne 8. 12. 2020. Predlog za obnovo postopka, ki ga je podal pravočasno, je neločljivo povezan z razlogi bistvene kršitve določb postopka, saj na teh dejstvih temelji novi dokaz in iz njega izhajajoča nova dejstva. Tožnik se na nova dejstva in nove dokaze, s katerimi se je seznanil in jih pridobil po dokončno zaključenem postopku, ni mogel brez lastne krivde sklicevati in dokaze predložiti v prejšnjem postopku (postopku številka: 60301-8/2019-2), in sicer našteva več bistvenih kršitev pravil postopka (2., 3., 6. in 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), pri čemer se opira na ugotovitve upravne inšpektorice iz Zapisnika, ter na kršitev zmotne uporabe materialnega prava, in sicer 151. člena DZ.

5.Navaja še, da je Vrhovno sodišče RS sicer v postopku, ki se je vodil pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, oddelek v Mariboru, opr. št. II U 537/2019, s sodbo opr. št. X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021, zaradi prestopa učenca na drugo šolo, odločilo, da se tožbi ugodi tako, da se ugotovi, da je odločba Osnovne šole E., št. 60301-8/2019-2 z dne 4. 9. 2019, nezakonita. Tožnik meni, da ima kljub takšni odločitvi še izkazan pravni interes k obravnavi predloga za obnovo postopka, saj z obnovo postopka zasleduje interes odprave takšne odločbe in ne gre za res iudicata (že razsojena zadeva). Dejstvo je, da na eni strani ni dopustno, da se nezakonito stanje, ki temelji na nezakoniti odločbi, še nadalje izvršuje.

6.Toženka odgovora na tožbo ni podala, po pozivu sodišča pa je poslala upravni spis.

O odločanju brez oprave glavne obravnave v zadevi

Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279. a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kar je v zvezi tudi s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K I. točki izreka

Tožba ni dovoljena.

9.Sodišče tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih za to predpisuje zakon. V skladu z določbami prvega odstavka 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora za to izkazovati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga sicer ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa mora sodišče, tako kot na obstoj ostalih procesnih predpostavk iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), kar je potrdilo tudi Vrhovno sodišče.

10.Če sodišče ugotovi, da tožnik nima (več) pravnega interesa za tožbo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1: upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, ne posega (več) v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist), jo s sklepom zavrže.

11.Sodišče je tožbo zavrglo, ker izpodbijani sklep očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Iz izpodbijanega sklepa in predloga za obnovo postopka namreč izhaja, da je bil tožnikov predlog za obnovo vložen v zvezi z odločbo toženke z dne 4. 9. 2019, v zvezi s katero je tožnik tudi sprožil upravni spor, ki se je končal z ugoditvijo reviziji tožnika zoper sodbo Upravnega sodišča RS II U 537/2019 z dne 19. 8. 2020. Vrhovno sodišče RS je namreč s sodbo X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021 spremenilo navedeno sodbo Upravnega sodišča RS in ugotovilo odločbo toženke 60301-8/2019-2 z dne 4. 9. 2019 za nezakonito. Pri tem je pojasnilo, da na podlagi drugega odstavka 64. člena ZUS-1 navedene odločbe toženke ni tudi odpravilo, pač pa (le) ugotovilo njeno nezakonitost, saj bi odprava te, že izvršene odločbe (o prepisu mld. otroka tožnika na toženko), pomenila poseg v pravno varovane koristi otroka.

12.Tožnik s predlogom za obnovo postopka meri na obnovo postopka toženke 60301-8/2019-2, v kateri je torej že Vrhovno sodišče na podlagi vložene tožnikove revizije ugotovilo nezakonitost odločbe iz tega postopka z dne 4. 9. 2019, odpravilo pa je ni zaradi varstva pravno varovanih koristi otroka. Tožnikov pravni položaj se torej tudi z morebitnim uspehom v tem postopku ne more v ničemer več izboljšati, saj je že ugotovljena nezakonitost odločbe, v zvezi s katero želi doseči obnovo postopka zoper izpodbijani sklep. Po presoji sodišča je zato odpadla potreba tožnika po sodnem varstvu, saj odprave odločbe toženke z dne 4. 9. 2019 ne more doseči zaradi varstva otrokove koristi, kot je pojasnilo že Vrhovno sodišče RS (ki pa je ugotovilo nezakonitost navedene odločbe), s tem pa tožnik ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Sodišče namreč ne more sprejeti drugačne odločitve, kot jo je v zvezi z odločbo toženke z dne 4. 9. 2019 že sprejelo Vrhovno sodišče RS. S tem je po presoji sodišča tožnik izgubil svoj pravni interes za vodenje predmetnega upravnega spora.

13.Sodišče je po ugotovitvi, da izpodbijani sklep očitno ne posega več v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K II. točki izreka

14.Ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

Pri zapisu tega dela opr. št. odločbe se toženki sicer primeri tipkarska napaka in zapiše prvi del opr. št. kot 660301 (kot je napačno ta del opr. št. izpodbijane odločbe poimenoval tudi tožnik v svojem predlogu za obnovo postopka) namesto pravilno 60301, kar bo lahko toženka odpravila s popravnim sklepom, ne vpliva pa na pravilnost in zakonitost tega sklepa. Med strankama ni dvoma, da je pravilna opr. št. navedene odločbe z dne 4. 9. 2019 v prvem delu 60301, saj navedeni prvotni del opr. št. v zadevni tožbi navaja tudi tožnik.

Glej odločbo VSRS I Up 196/2020.

Sodišče je tožbo zavrglo, ker izpodbijani sklep očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

Prim. VSRS sklep I Up 259/2010 z dne 29. 9. 2010, VSRS sklep I Up 234/2022 z dne 22. 2. 2023, UPRS sklep I U 887/2018-16 z dne 16. 1. 2020, UPRS sklep I U 1492/2017-10 z dne 27. 5. 2020 in drugi.

Glej 22. in 24. točko obrazložitve sodbe VSRS X Ips 21/2021 z dne 12. 5. 2021.

Zveza:

Zakon o osnovni šoli (1996) - ZOsn - člen 60a Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 260, 260-1, 260-6 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.