Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v postopku navajala, da je izključna lastnica nepremičnine, parc. št. 1134/2007, k. o. ... Služnostna pravica je bila ustanovljena na podlagi pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti v obliki notarskega zapisa SV 222/10 z dne 9. 6. 2010, in sicer med služnostnim zavezancem A., d. o. o., in pravnim prednikom toženke. Služnostna pravica se nikoli ni uporabljala za vožnjo z vsemi vozili, ker za to ni bilo objektivnih pogojev. Služnostne pravice vožnje z vsemi vozili nikoli ni bilo mogoče izvajati, zato je pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti v tem delu nična, saj gre za neobstoječ, nemogoč predmet služnosti.

2. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka ugotovilo delno ničnost pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, sklenjene v notarskem zapisu notarke Dragice Papež, opr. št. SV 222/10 z dne 9. 6. 2010, in sicer v delu, ki se nanaša na ustanovitev brezplačne služnostne pravice vožnje ob vsakem času v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča nepremičnina ID znak parcela 0000 1134/9 (ki je v zemljiški knjigi vpisana pri nepremičnini ID znak parcela 0000 1134/4) glede naslednjih vozil: - v delu služnostne poti, ki poteka med objektoma na nepremičninah ID znak parcela 0000 1134/7 in ID znak parcela 0000 1134/8 do južne meje nepremičnine ID znak parcela 0000 1134/4, je nična glede vozil, širših od 2,30 m; - v delu služnostne poti, ki poteka po južnem delu nepremičnine ID znak parcela 0000 1134/4 in ki sega od nepremičnine ID znak parcela 0000 1134/7 do nepremičnine ID znak parcela 0000 1134/10, je nična glede vozil, širših od 1,10 m. Posledično je odredilo delni izbris stvarne služnosti v zemljiški knjigi (II. točka izreka). Kar je tožeča stranka v točki I in II primarnega tožbenega zahtevka zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka) in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, ter toženki naložilo, da v roku 15 dni tožnici plača 263,35 EUR stroškov izvedenca, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo. Zaključilo je, da je odločitev o delni ničnosti pravilna, saj se le na delu služnostne poti ni mogoče voziti z vsemi vozili. Odločitev temelji na izvedenskem mnenju izvedenca gradbene stroke, ki je kot strokovnjak ugotovil, kakšna vozila lahko še vozijo na določenih predelih služnostne poti. Tudi glede dela služnostne poti, kjer je za premagovanje višinske razlike potrebna postavitev montažne rampe, gre za pogoj, ki ga je mogoče izpolniti, in zato pogodba ni v celoti nična. O podrednih zahtevkih ni bilo treba odločati, ker primarni ni bil v celoti zavrnjen. Odločanje o navedbah v zvezi z (ne)izvrševanjem služnosti tako ni bilo potrebno.

4. Zoper to sodbo tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj: ◦ Ali je pravilna razlaga 35. člena Obligacijskega zakonika v povezavi s sporno pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti na način, kot si to razlaga tožeča stranka, in sicer, da je pri odločanju o možnosti izvrševanja služnosti (in s tem vprašanja ničnosti služnostne pogodbe) pomembno tudi samo dejansko izvrševanje oz. neizvrševanje služnosti, kot si to v konkretnem primeru razlaga tožeča stranka? ◦ Ali je pravilna razlaga 35. člena Obligacijskega zakonika v povezavi s sporno pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti na način, da je predpogoj dejanskega izvrševanja služnosti dejstvo, da je sam predmet objektivno mogoč, dopusten ali določen in da lahko posledično o tem izpovedo predvsem priče, kot si to v konkretnem primeru razlaga tožeča stranka? ◦ Ali je pravilna razlaga 35. člena Obligacijskega zakonika v povezavi s sporo pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti na način, da je predpogoj dejanskega izvrševanja služnosti dejstvo, da je sam predmet objektivno mogoč, dopusten ali določen in da lahko posledično o tem izpovedo predvsem priče in da se o tem lahko sodišče prepriča tudi samo neposredno z ogledom na kraju samem, kot si to v konkretnem primeru razlaga tožeča stranka? ◦ Ali je procesnopravno pravilna razlaga tožeče stranke, da lahko tudi priče (in ne le sodni izvedenec gradbene stroke) izpovedo o sami možnosti izvrševanja služnosti (in s ten. vprašanja ničnosti služnostne pogodbe), kar pomeni, da je predlagani dokaz po zaslišanju prič pravno relevanten za rešitev predmetne zadeve - konkretno možnosti izvrševanja služnosti (in s tem vprašanju ničnosti služnostne pogodbe)? ◦ Ali je pravilna razlaga tožeče stranke, da že samo dejstvo, da je v povezavi s služečo nepremičnino ustanovljenih več služnostnih pogodb, pri čemer nobena nima takšnega predmeta služnosti, kot sporna pogodba, kaže na to, da je predmet služnosti v spomni pogodbi nemogoč oz. nedopusten in da je to okoliščino mogoče upoštevati pri presoji ničnosti služnostne pogodbe? ◦ Ali predstavlja neupoštevanje ostalih služnostnih pogodb, ki se nanašajo na isto sporno služečo nepremičnino, kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v nobeni drugi služnostni pogodbi ni naveden takšen predmet služnosti, kot je v spomni služnostni pogodbi, in je na podlagi tega mogoče sklepati, da je predmet služnosti v spomni služnostni pogodbi nemogoč oz. nedopusten in je posledično spona služnostna pogodba kot takšna vsaj v tem delu nična? ◦ Ali je pri presoji (ne)možnosti izvrševanja služnosti v povezavi s sporno pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti, če je predmet služnosti poti mogoč oz. dopusten, kot to določa 35. člen OZ) v povezavi z potrebno upoštevati tudi sam namen služeče nepremičnine in konfiguracijo terena, kot si to razlaga tožeča stranka? ◦ Ali je materialnopravno pravilna razlaga sodišča glede možnosti izvrševanja služnosti v povezavi z mogočim oz. dopustnim predmetom služnosti na način, da je izvrševanje služnosti vožnje z vsemi vozili mogoče, kljub temu, da sta celo obe pravdni stranki izpovedali, da se po služeči nepremičnini ni nikoli vozilo, temveč se je le potiskalo prikolico na roke? Ali je spada »potiskanje« prikolice na roke v okvir vožnje z vsemi vozili? ◦ Ali je materialnopravno pravilna razlaga sodišča, kot jo je zavzelo sodišče druge stopnje, in sicer: »da gre pri premagovanju višinske razlike s postavitvijo montažne rampe za pogoj, ki ga je mogoče izpolniti (npr. s postavitvijo plohov), in s tem za mogoč predmet pogodbe, in to kljub temu, da to ni zapisano v pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti? Ali je sodišče sploh pristojno presojati, če je predmet služnosti mogoče, če to ne izhaja iz dejanskega izvrševanja služnosti?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku,1 v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.