Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 26.950 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2017 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik vtožuje plačilo odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ki je trajal od 26. 2. 1992 do 31. 7. 1998 (77 mesecev). Skladno z Zakonom o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) je tožnik v upravnem postopku že prejel pavšalno odškodnino v višini 3.850,00 EUR, vendar je tožnik mnenja, da je utrpel večjo škodo. Sodišči sta zaključili, da je izbris imel na tožnikovo življenje manjši vpliv kot na življenje povprečne izbrisane osebe, zaradi česar tožnik ni upravičen do v tej pravdi vtoževane odškodnine. Pri odmeri višine odškodnine namreč ni odločilen zgolj čas, v katerem tožnik ni imel urejenega statusa, pač pa tudi druge okoliščine, ki posameznega oškodovanca ločujejo od preostalih (npr. nezaposlenost, izgon iz države, ločenost od družine, posledičen propad zakona, družinskih vezi in podobno). V sodnem postopku lahko dobijo višjo odškodnino le tisti upravičenci, ki dokažejo večji obseg škode. Ker tožnik ni izkazal nobene od posebnih okoliščin, ki bi ga ločevale od ostalih izbrisanih oseb, do višje odškodnine, kot jo je prejel v upravnem postopku, kljub dolžini trajanja izbrisa, ni upravičen.

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanja: Ali je v konkretnem primeru nastal škodni dogodek (protipravno ravnanje) in posledično, kako se dokazuje vzročna zveza in obseg nastale nepremoženjske škode v primeru tožeče stranke, ki je bila v času izbrisa oče mld. A. A. in mož od B. B., pri čemer je družina A. v času izbrisa živela v Ljubljani in so vsi člani družine do takrat imeli prijavljeno stalno prebivališče?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).