Jedro

Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišča druge stopnje, da zaradi okoliščin, da je bil avtomobil nezaščiten na dvorišču tožene stranke in da ga je tožnik potreboval za vožnjo na delo iz Mengša v Ljubljano, ni mogoče šteti, da se je tožnik s plačilom izognil sili (211.čl.ZPP). Pogoj, da si je plačnik pridržal pravico zahtevati povračilo, bi bil izpolnjen, če bi pridržanje izrazil najkasneje ob plačilu.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da plača tožniku znesek 51.467,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi po čl. 277/1 ZOR od 17.1.1991 dalje do plačila. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo.

Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge iz 1.odst. 385.čl. ZPP. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče druge stopnje kršilo določbo 9.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP, ker je samo brez glavne obravnave ugotovilo, da tožnik ni pravočasno zahteval vračila neutemeljeno plačanega denarja in da ni izpolnjen pogoj sile. Sodišče prve stopnje tožnikovega zahtevka z dne 22.1.1991 niti ni vpogledalo, sodba sodišča druge stopnje pa je oprta ravno na ta dokaz. Podana je tudi kršitev določb pravdnega postopka iz 1.odst. 354.čl. ZPP, ker je kršeno načelo kontradiktornosti. Pritožbeno sodišče si tudi nepravilno razlaga določbo 211 čl. ZOR, kdaj je podana sila. Navaja še, da je delavka tožene stranke svetovala tožniku, naj plača in nato zahteva povračilo. Tožnik je zahteval povračilo najprej ustno in šele potem pisno. O teh okoliščinah bi bilo treba zaslišati stranke in priče. Če bi tožnik ne imel pravice do povračila preveč plačane kupnine, bi bila kršena tudi določba 10.čl. ZOR.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki je vložila odgovor na revizijo. V njem izpodbija tožnikove revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Po 211.čl Zakona o obligacijskih razmerjih tisti, ki nekaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati povračila plačanega zneska, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da vrne tožniku vtoževani znesek, ki ga je dodatno plačal za kupljeni avtomobil. Štelo je, da je bil tožnik k plačilu prisiljen, saj mu tožena stranka drugače avtomobila ne bi izročila, tožnik pa je vozilo nujno potreboval za vsakodnevne vožnje iz Mengša v Ljubljano na delo. Avtomobil se je nahajal dekonzerviran in nezaščiten pred vremenskimi vplivi na dvorišču tožene stranke. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka obrazložilo s tem, da so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da se je tožnik s plačilom izognil sili, pravno zmotni. Tožnik bi lahko zahteval povračilo doplačila kupnine le v primeru, če bi si pridržal pravico zahtevati vrnitev spornega zneska. Ker iz priloženih listin izhaja, da je zahteval povračilo šele z dopisom z dne 22.1.1992 (prav 22.1.1991), ni bilo pravočasnega pridržka.

Pri presoji utemeljenosti revizijskih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, do katerih naj bi prišlo po revizijskih navedbah z ugotovitvijo sodišča druge stopnje o neobstoju pridržanja pravice do povračila, je bilo treba upoštevati trditveno gradivo, na katero je tožnik na prvi stopnji opiral svoj zahtevek. Tožnik je v tožbi navedel, da je bil prisiljen dne 17.1.1991 plačati razliko do neutemeljeno zvišane kupnine, ker je s tem preprečil nastanek morebitne škode in dosegel izročitev vozila, ki je bila pogojena s plačilom. Omenil je, da je toženo stranko pozval na vračilo plačane razlike in v nadaljnjem postopku tudi predložil svoj dopis toženi stranki z dne 22.1.1991. Tožnik tako svojega zahtevka ni oprl na okoliščino, da si je pridržal pravico zahtevati povračilo. Pri takem položaju pa sodišče z zaključkom, da ni bilo pravočasnega tožnikovega pridržka, ni kršilo določb 373.čl. ZPP. Podani tudi nista kršitvi načela kontradiktornosti (5.čl.) in 9.tč.2.odst. 354.čl. ZPP.

Revizijske navedbe o izjavah delavke tožene stranke pred plačilom in o ustni zahtevi za vrnitev pomenijo navajanje takih novih dejstev, ki po 387.čl. ZPP v reviziji ni dovoljeno. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja po 3.odst. 385.čl. ZPP tudi ni revizijski razlog.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tudi uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišča druge stopnje, da zaradi okoliščin, da je bil avtomobil nezaščiten na dvorišču tožene stranke in da ga je tožnik potreboval za vožnjo na delo iz Mengša v Ljubljano, ni mogoče šteti, da se je tožnik s plačilom izognil sili (211.čl.ZPP). Pogoj, da si je plačnik pridržal pravico zahtevati povračilo, bi bil izpolnjen, če bi pridržanje izrazil najkasneje ob plačilu. Ker ni bil ugotovljen nobeden od pogojev za utemeljenost povračilnega zahtevka po citirani določbi, je odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi zahtevka pravilna. Tožeča stranka nima prav, ko meni, da so bile z odločitvijo kršene določbe 10.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Tudi sklicevanje na odločitev sodišča v drugi istovrstni zadevi ne more biti uspešno, saj se utemeljenost zahtevka presoja v vsaki pravdni zadevi samostojno glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 1.odst.154.čl., 1.odst. 155.čl. in 1.odst. 166.čl. ZPP. Tožnik nosi svoje revizijske stroške, ker z revizijo ni uspel, tožena stranka pa stroške odgovora na revizijo, ker teh v konkretnem primeru ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške, ki jih mora povrniti nasprotna stranka.