Jedro

V izvršljivem notarskem zapisu se stranki lahko dogovorita tudi za takojšnjo zapadlost terjatve, če dolžnik zamudi s plačilom posameznih obrokov. V takem primeru zapadlosti ni mogoče dokazati zgolj z notarskim zapisom, saj iz njega ni razvidna, ker gre za okoliščine, ki sta jih sicer stranki predvideli, nastale pa so kasneje. Zato mora upnik izvršljivost konkretizirati v predlogu za izvršbo in ponuditi za dokaz izvršljivosti ustrezne dokaze.

Izrek

Pritožba upnika se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za izvršbo kot neutemeljen. Ugotovilo je, da upnik ni dokazal dospelosti in izvršljivosti terjatve iz notarskega zapisa.

Proti temu sklepu je vložil upnik pritožbo. V pritožbi zatrjuje, da je izvršilni predog vložil, ker je dolžnica vrnila le prve štiri obroke, kasnejših ni več plačala. Zadnji obrok je zapadel v plačilo 18.3.1998. Roki vračila pa so razvidni iz notarskega zapisa notarja A.Š. iz ..., ki je neposredno izvršljiv, in iz posojilne pogodbe z dne ...., ki je priloga temu notarskemu zapisu in kjer je v 6. členu bilo točno navedeno, da se za primer nepravočasnega mesečnega plačila zneskov pogodbeni stranki dogovorita, da v celoti zapadejo tudi vse ostale še nezapadle obveznosti in lahko upnik takoj vloži predlog za izvršbo. Pogodbeni stranki sta se z notarskim zapisom in posojilno pogodbo strinjali in tudi to podpisali. Predlaga ugodno rešitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da se zapadlost terjatve ne more dokazovati le s splošnim zapisom, v katerem se stranki dogovorita za primer zamude z zapadlostjo celotne glavnice. Ob takšni splošni določbi v notarskem zapisu bi upnik moral predložiti relevantne dokaze, da je njegova terjatev tudi dejansko že zapadla. V konkretnem primeru pa niti pravno relevantnih trditev v tej smeri v predlogu za izvršbo ni postavil. Šele v pritožbi prvič trdi, da je dolžnica plačala le prve štiri obroke, naslednjih pa ne več. V predlogu pa se je upnik skliceval zgolj na notarski zapis, kjer je zapadlost datumsko določena z ..... Da je terjatev zapadla že pred tem datumom, ni bilo v predlogu niti trditev, niti dokazov. Sodišče prve stopnje je ob takšni vsebini predloga in priloženih listinah pravilno odločilo, ko je predlog za izvršbo zavrnilo, saj zgolj na podlagi vsebine izvršljivega notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov, terjatev še ni izvršljiva. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).