Jedro

Poslovodja je tisti, ki mora poskrbeti, da o njegovi odklonitvi zahteve družbenika za pridobitev informacij in vpogled v listine odločijo (ostali) družbeniki.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: Nasprotni udeleženec družba T. d. o. o., 1000 Ljubljana, je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa predlagatelju S. T., 1000 Ljubljana, posredovati informacije in dovoliti vpogled v listine ob prisotnosti in nudenju pomoči revizorke V. Z. in odvetnika D. G. ter mu izročiti fotokopije ali omogočiti fotokopiranje dokumentacije: - poslovni izid družbe na dan 31. 8. 2017 in bilanco stanja na dan 31. 8. 2017; - izpis popisa osnovnih sredstev družbe na dan 3. 2. 2017 in na dan 31. 8. 2017; - poročilo o vseh odtujenih, prodanih in kupljenih osnovnih sredstvih, drobnega inventarja, materiala in vseh davčno priznanih in davčno nepriznanih izdatkov; - vse sklenjene pogodbe o sodelovanju od dne 3. 2. 2017 do 31. 8. 2017; - vse obstoječe in še veljavne kreditne pogodbe in pogodbe o operativnem ali finančnem leasingu; - pregled personalnih map po Pogodbi o zaposlitvi, Podjemni pogodbi, Pogodbi o prokuri, Pogodbi o študentskem delu, vključno z listom prisotnosti, izplačilom plač in drugih prejemkov; - pregled dokumentacije glede uporabe službenih vozil v službene in privatne namene od 1. 1. 2017 do 31. 8. 2017; - izpis dnevnih in mesečnih blagajn od 3. 2. 2017 do 31. 8. 2017; - izpis dnevnih in mesečnih storitev in materialov od 3. 2. 2017 do 31. 8. 2017; - izpis vseh prejetih računov od 3. 2. 2017 do 31. 8. 2017; - poročilo o poteku, obsegu in programu specializacije zaposlenega delavca in direktorja družbe A. T.; - izpis prometa na transakcijskem računu družbe od 3. 2. 2017 do 31. 8. 2017. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti 317,99 EUR stroškov prvostopenjskega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

II. V preostalem, nespremenjenem delu (glede posredovanja poročila o rednih sestankih zaposlenih in kopije zapisnikov sestankov) se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo predlagatelja za posredovanje informacij, vpogled v listine in izročitev fotokopij (I. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), brez izrecne navedbe predloga odločitve pritožil predlagatelj. Pritožbenih stroškov ni priglasil. 3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in višjemu sodišču predlagal, da jo kot neutemeljeno zavrne. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da se je predlagatelj z vlogo dne 5. 9. 2017 obrnil na poslovodjo nasprotnega udeleženca, da mu posreduje informacije in omogoči vpogled ter fotokopiranje listin nasprotnega udeleženca. Poslovodja nasprotnega udeleženca je zahtevo predlagatelja zavrnil s sklicevanjem na drugi odstavek 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer zaradi možnosti, da bi predlagatelj na takšen način pridobljene informacije lahko uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi prizadel občutno škodo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v takšnem primeru odločanje o zahtevi predlagatelja dvostopenjsko - o odklonitvi zahteve morajo dokončno odločiti še družbeniki (drugi stavek drugega odstavka 512. člena ZGD-1). Pri tem pa se zastavlja vprašanje, kdo je tisti, ki je dolžan sklicati skupščino oziroma zahtevati odločitev družbenikov: družbenik, ki zahteva informacije, ali poslovodja.

7. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je družbenik tisti, ki bi moral od (drugih) družbenikov zahtevati presojo pravilnosti ocene poslovodje. In da, ker družbenik - predlagatelj tega ni storil, še niso izpolnjene predpostavke za intervencijo sodišča. 8. Višje sodišče meni, da je takšna razlaga zmotna: po oceni višjega sodišča je poslovodja tisti, ki mora poskrbeti, da o njegovi odklonitvi zahteve družbenika za pridobitev informacij in vpogled v listine odločijo (ostali) družbeniki, in to ali na način, da skliče skupščino, za kar je pristojen po 508. členu ZGD-1, ali pa poskrbi, da o tem vprašanju čim prej odločijo družbeniki s pisnim glasovanjem. Takšno je tudi stališče dr. Podgorelca v knjigi Informacijske pravice družbenikov, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 70 - 71 (v nadaljevanju Podgorelec), kjer zapiše: "O zavrnitvi zahteve po informaciji in vpogledu odločajo družbeniki na skupščini ali pa zunaj nje s sklepom. To pomeni, da mora poslovodja nemudoma sklicati skupščino ali pa poskrbeti, da družbeniki o tem vprašanju čim prej odločijo s pisnim glasovanjem. Do odločanja družbenikov torej pride takrat, ko poslovodja oceni, da obstaja razlog za zavrnitev zahteve po informaciji in vpogledu, vendar za to potrebuje sklep družbenikov."

9. Drži sicer, da smejo tudi družbeniki, katerih poslovni deleži predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala, zahtevati sklic skupščine (511. člen ZGD-1). Vendar, kot je pojasnilo že Višje sodišče v Kopru v sklepu VSK Cpg 81/2011 z dne 1. 7. 2011, mora imeti sodišče pri razlagi določenega zakonskega določila pred očmi različne možne dejanske okoliščine, na katere mora uporabiti konkretno zakonsko normo. Pravico do informacije in vpogleda ima vsak družbenik, ne glede na višino poslovnega deleža, ki ga ima v družbi, torej tudi tisti, katerega poslovni delež predstavlja manj kot desetino osnovnega kapitala. To pa pomeni, da takšen družbenik niti nima pravice zahtevati sklica skupščine. Poleg tega bi ob razumevanju zakonskega določila, da o odklonitvi zahteve za vpogled dokončno odločajo družbeniki, na način, da je predlagatelj zahteve tisti, ki mora pridobiti od ostalih družbenikov odločitev o odklonitvi zahteve, pomenilo pretiran poseg v pravico družbenika do informacije in vpogleda in v končni fazi tudi njeno omejevanje (glede na to, da ima po določbi drugega in tretjega odstavka 473. člena ZGD-1 d. o. o. lahko do 50 oziroma še celo več družbenikov, predlagatelj pridobitve informacije in vpogleda pa bi moral od vsakega pridobiti izjavo v zvezi z odklonitvijo poslovodje).

10. V konkretnem primeru nasprotni udeleženec ni trdil, da je poslovodja kakorkoli ukrepal s ciljem pridobitve dokončne odločitve o zavrnitvi zahteve. Celo več; nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo izrecno priznava, da je 11. 12. 2017 potekala skupščina, da pa na njej družbeniki niso odločali o poslovodjevi odklonitvi zahteve predlagatelja do zahtevanih informacij. Ob takšnem dejanskem stanju ter ob upoštevanju, da je predlagatelj podal zahtevo že dne 5. 9. 2017, pa je predlagatelju treba priznati pravni interes za začetek sodnega postopka po 513. členu ZGD-1. Sprejem takšnega stališča je tudi skladen z ustavno pravico enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) - glede na to, da je družbeniku zagotovljeno sodno varstvo v primeru, ko družba na zahtevo družbenika po informaciji in vpogledu ne odgovori v razumnem roku (Podgorelec, str. 80, 81), višje sodišče ne vidi stvarnega in razumnega razloga, da ne bi nudili sodnega varstva tudi družbeniku, kateremu je poslovodja sicer zavrnil zahtevo po informaciji in vpogledu, vendar pa nato ni poskrbel, da bi to njegovo odločitev v razumnem roku dokončno potrdili še ostali družbeniki.

Glede utemeljenosti zavrnitve zahteve za posredovanje informacij in vpogleda v listine nasprotnega udeleženca:

11. Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Ta pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Zahteva družbenika se lahko zato v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe.

12. Zakon dopušča omejitve informacijske pravice družbenika v primerih, ko družba izkaže obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka), in nevarnost, da bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (objektivna predpostavka) (Podgorelec, str. 53). Predpostavki iz 512. člena ZGD-1 morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten (Podgorelc, str. 59). Trditveno in dokazno breme za obstoj zavrnitvenega razloga je na družbi, na katero je informacijska zahteva naslovljena (Podgorelec, str. 54, VSL Sklep I Cpg 598/2017 z dne 21. 9. 2017).

13. Nasprotni udeleženec je v svojih vlogah navajal, da je predlagatelj v nasprotju z določbo 37. člena Pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo ter v nasprotju z 41. členom ZGD-1 ustanovil družbo O. d. o. o., v kateri je direktor in 100 % lastnik, družba pa opravlja identično dejavnosti tisti, ki jo opravlja nasprotni udeleženec. Navedel je tudi, da je predlagatelj odtujil podatkovne baze pacientov nasprotnega udeleženca, da mu je prevzel njegove paciente ter da si je protipravno prilastil nekaj njegovih osnovnih sredstev.

Te navedbe pa po presoji višjega sodišča ne predstavljajo zadostnih trditev o obstoju konkretne subjektivne in objektivne nevarnosti iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1. Res je sicer, da je najbolj tipičen primer obstoja subjektivne zavrnitvene predpostavke uporaba informacije v korist konkurenčne družbe. Vendar je treba za izpolnitev te predpostavke dokazati verjetnost, da bo prav zahtevana informacija uporabljena v korist konkurenčne družbe. Da bi bile zahtevane informacije konkurenčno občutljive in predvsem zakaj, pa nasprotni predlagatelj niti ni zatrjeval, to tudi ni na prvi pogled očitno. Prav tako nasprotni udeleženec ni pojasnil v čem bi prišlo do občutne prizadetosti kakšnega interesa družbe, če bodo zahtevane informacije posredovane predlagatelju; slednji je nastanek občutne škode utemeljeval le z domnevnimi preteklimi ravnanji predlagatelja (odtujitev nekaterih osnovnih sredstev, baze podatkov in prevzem pacientov nasprotnega udeleženca), kar pa za odločanje v tem postopku ni pravno odločilno. Oziroma je še navedel, da je prepričan, da bo predlagatelj zahtevane informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi prizadel občutno škodo. To pa je zgolj abstrakten prepis zakonskega besedila in ne izkaz konkretne nevarnosti, ki se zahteva za utemeljenost zavrnitve zahteve.

Glede posameznih zahtevanih informacij:

14. Utemeljen je ugovor nasprotnega udeleženca v delu, ki se nanaša na zahtevo predlagatelja za posredovanje poročil o rednih sestankih zaposlenih in kopijah zapisnikov sestankov. Poročilo o rednih sestankih in zapisnikih sestankov namreč niso listine, za katere bi bilo predpisano ali že na prvi pogled očitno, da bi ju morala družba voditi. Obstoj teh listin je nasprotni udeleženec tudi izrecno zanikal, predlagatelj pa ni niti s stopnjo verjetnosti izkazal, da takšne listine dejansko obstajajo. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da se zahteva za posredovanje informacij iz dvanajste alineje 1. točke zahteve predlagatelja zavrne (II. točka izreka tega sklepa).

15. V preostalem delu pa ugovori nasprotnega udeleženca glede posameznih zahtevanih informacij (ki so se po vsebini, poleg zgoraj omenjene dvanajste alineje, nanašali le še na prvo in enajsto alinejo zahteve predlagatelja) niso utemeljeni. Predmet informacije so namreč zadeve družbe. Pod ta širok pojem spada na splošno vse, kar je povezano z družbo, njeno dejavnostjo in udeležbo družbenikov (Podgorelec, str. 45). Med zadeve družbe spadajo tudi pogodbe s posameznimi delojemalci, ukrepi zoper njih, lahko pa tudi osebne zadeve delojemalcev (Podgorelec, str. 47, 49). Glede na to, da je A. T. zaposlen kot direktor v nasprotnem udeležencu, je informacije o njegovi specializaciji vsekakor mogoče umestiti pod zadeve družbe. Enako velja za zahtevo predlagatelja, da mu nasprotni udeleženec posreduje poslovni izid družbe in bilanco stanja na dan 31. 8. 2017, saj ima predlagatelj pravico, da se seznani s premoženjskim stanjem družbe na določen presečni dan (in kar lahko družba enostavno izdela). Navedbe nasprotnega udeleženca, češ da predlagatelj zahtevanih informacij ne potrebuje, ker je bil v letu 2016 direktor in prokurist nasprotnega udeleženca, pa so nerelevantne, saj predlagatelj zahteva vpogled v dokumente, ki se nanašajo na poslovanje družbe v letu 2017 (l. št. 29 spisa).

16. Glede na navedeno je višje sodišče v preostalem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa. Višje sodišče se je odločilo za spremembo izpodbijanega sklepa (namesto razveljavitve in ponovnega odločanja o tej stvari) tudi upoštevaje dejstvo, da določba 512. člena ZGD-1 izpostavlja nujnost hitrega odziva družbe oziroma njenega poslovodstva, upoštevaje da potrebuje družbenik informacijo zaradi uresničevanja svojih članskih interesov, ki predstavljajo bistvo njegovega udejstvovanja v družbi. Na potrebnost hitrega postopanja v primerih spora v zvezi s posredovanjem informacij družbeniku kaže tudi 52. člen ZGD-1, ki določa, da mora sodišče o predlogu iz naslova pravice družbenika do obveščenosti odločiti v petih dneh. Upoštevaje dolžino trajanja tega postopka (predlog je bil na sodišče vložen 11. 10. 2017, predlagatelj pa je na nasprotnega udeleženca zahtevo na posredovanje informacij naslovil že 5. 9. 2017) je po oceni višjega sodišča preteklo že več kot dovolj časa, v katerem bi lahko nasprotni udeleženec zahtevo predlagatelja izpolnil. 17. Pravna podlaga za stroške je tretji odstavek 52. člena ZGD-1. Ker predlagatelj ni zatrjeval razlogov, zaradi katerih bi bil upravičen do višje nagrade glede na kriterije iz 3. člena Odvetniške tarife, mu je višje sodišče za sestavo predloga priznalo 300 točk (1. točka prvega odstavka tar. št. 26 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju 22 % DDV in vrednosti točke 0,459 EUR znese 167,99 EUR. Višje sodišče je predlagatelju priznalo tudi strošek sodne takse v višini 150,00 EUR, skupaj torej 317,99 EUR stroškov prvostopenjskega postopka. Drugih stroškov predlagatelj ni priglasil. 18. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).