Jedro

Volilni organi in pristojna sodišča morajo določbe ZLV in ZVDZ interpretirati in v posamičnih primerih uporabiti tako, da je v čim večji meri omogočeno uresničevanje volilne pravice in njeno učinkovito sodno varstvo. Tajnost glasovanja je sicer zakonski pogoj iz 51. člena ZLV in mora biti zato brezpogojno izpolnjen za zakonitost kandidatne liste. Vendar je v obravnavanem primeru predlagatelj kandidature podal izjavo, da je pri pisanju zapisnika prišlo do tiskarske napake in je pomotoma navedeno, da se je glasovalo javno, kar ne drži, ampak je glasovanje potekalo tajno. To izjavo, ki očitno ni dopolnitev kandidature, je toženka prejela pred izdajo izpodbijanega akta, vendar je ni vsebinsko presojala, čeprav bi jo po presoji sodišča morala.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani akt odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi preizkusa liste kandidatov za župana Občine Šentjernej, ki jo je predložil predlagatelj stranka A. – OO Šentjernej za volitve v Občini Šentjernej, v volilni enoti št. 01, na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) odločila, da se zavrne lista kandidatura predlagatelja stranke A., OO Šentjernej, za župana Občine Šentjernej v volilni enoti št. 1 na rednih volitvah, ki bodo 5. oktobra 2014. V drugi točki izreka je odločeno, da se lista kandidatov zavrne v celoti. V obrazložitvi akta je navedeno, da je predlagatelj stranka A., OO Šentjernej (v nadaljevanju: predlagatelj) dne 10. 9. 2013 ob 10.50 uri vložil kandidaturo za župana Občine Šentjernej, v volilni enoti št. 1. Dne 11. 9. 2014 je ob 14.35 predlagatelj vložil dopolnitev kandidature za župana Občine Šentjernej – dopolnitev zapisnika o glasovanju o kandidatu za župana, v kateri navaja, da je pri pregledu dokumentacije ugotovil, da je pri pisanju dokončnega zapisnika prišlo do napake in da je bilo glasovanje tajno, ter predložil glasovnice. Občinska volilna komisija je kandidaturo preizkusila na svoji 4. redni seji dne 11. 9. 2014. Uporabila je 106. člen ZLV, ki določa, da glede določanja kandidatov za župana smiselno veljajo določbe tega zakona o kandidiranju za večinske volitve v občinski svet. Komisija je pri pregledu kandidature predlagatelja ugotovila, da niso bile upoštevane določbe drugega odstavka 67. člena ZLV, ki določa, da politična stranka določi listo kandidatov po pravilih, ki so določena v 51. členu ZLV, ter določbe 51. člena ZLV, ki določa da politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili ter da se kandidati določijo s tajnim glasovanjem. 73. člen Statuta stranke A. v drugem odstavku določa, da morajo biti pravila stranke za kandidiranje na lokalnih volitvah usklajena z veljavno zakonodajo. Pravila o evidentiranju in določanju kandidatk in kandidatov za lokalne volitve, za volitve občinskih svetnikov in svetnic ter županj in županov na listi stranke A. v četrtem odstavku 6. člena določajo, da so vsa glasovanja o listah in kandidatih tajna. Prvi odstavek 74. člena ZLV določa, da se kandidature predložijo občinski volilni komisiji najpozneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja do 19. ure. V primeru lokalnih volitev, ki bodo 5. 10. 2014, je ta rok potekel 10. 9. 2014 ob 19.00 uri. Iz potrdila o vložitvi dopolnitve vloge predlagatelja izhaja, da je bila dopolnitev vložena po preteku zakonsko določenega roka za vlaganje kandidatur, kar pomeni, da je prepozna. Komisija je ugotovila, da sta bili kandidatura in njena dopolnitev vloženi v nasprotju z zakonom in pravili stranke. Sklicuje se na 2. odstavek 74. člena, prvi odstavek 56. člena in 55. člen ZLV.

2. Pritožbo z dne 13. 9. 2014 je vložila stranka A. – OO Šentjernej, ki jo zastopa predsednik B.B. Predlaga, da se predmetna odločba razveljavi. V pritožbi med drugim navaja, da je občinska volilna komisija (OVK) ob preizkusu vlog pritožnika ugotovila, da iz prve sicer pravočasne vloge izhaja, da je bilo glasovanje pri stranki izvedeno v nasprotju z zakonom in statutom stranke, in sicer tako, da je bilo izvedeno javno, namesto tajno. Iz navedenega razloga je to vlogo OVK štela za neskladno z zakonom in jo kot tako zavrnila. OVK v nadaljevanju ugotavlja, da je pritožnik naknadno, in sicer po izteku roka, predložil dopolnitev vloge, v kateri pa je navedel, da je pri pregledu dokumentacije ugotovil, da je pri pisanju zapisnika prišlo do napake in da je bilo glasovanje tajno, v dokaz temu je pritožnik priložil tudi glasovnice. Iz obrazložitve odločbe OVK izhaja, da je bila druga vloga pritožnika vložena še preden je OVK o vlogah odločala. OVK je drugo vlogo pritožnika upoštevala kot dopolnitev prve vloge. Pritožnik pri tem opozarja na nepravilno oziroma nezakonito ravnanje OVK, saj druga vloga ne predstavlja dopolnitve prve vloge, temveč zgolj popravo pomote, kar je pritožnik v svoji vlogi – pojasnilu tudi navedel in za to predložil ustrezne dokaze. Še več, ne gre niti za pomoto v zapisniku, temveč dejansko za tipkarsko napako. Prvotna vloga pritožnika po svoji vsebini torej ostaja ista in se po svojem bistvu ne spreminja ter ne dopolnjuje. Druga vloga pa se šteje zgolj za pojasnilo formalne nepravilnosti oziroma očitne pomote v prvotni vlogi, zato bi morala OVK, skladno z določilom drugega odstavka 56. člena ZVDZ, ob dejstvu, da je vedela za pravilno dejansko stanje, pritožnika sama pozvati na predložitev popravljenega zapisnika. Bistvo zadeve torej je, da pritožnik svoje vloge vsebinsko ni popravljal in ni dopolnjeval, temveč je z drugo vlogo zgolj pojasnil očitno pomoto v zapisniku. OVK tako druge vloge ni smela zavrniti kot nepopolne, saj dejansko ni šlo za predložitev vloge za kandidaturo, temveč zgolj za pisno pojasnilo. Iz tega razloga bi morala OVK tako pojasnilo sprejeti in ga obravnavati. OVK nima zakonske podlage, da tako pojasnilo zavrne, saj zakon določa možnost zavrnitve zgolj za nepravočasno samo vlogo. OVK se je tako napačno postavila na stališče, da pojasnilo pritožnika predstavlja novo vlogo in zato takega pojasnila ne bi smela zavreči, temveč bi ga morala relevantno obravnavati. Pritožnik je v svojem pojasnilu, ki ga OVK šteje za dopolnitev vloge, predložil tudi dokazilo o tajnem glasovanju. Pritožnik meni, da bi OVK po načelu vestnosti in poštenja morala upoštevati tako dano pojasnilo o tem, da je bilo glasovanje izvedeno tajno ter da gre za očitno tipkarsko pomoto pri pisanju zapisnika ter bi morala kandidaturo predlagatelja – pritožnika, sprejeti in obravnavati. Pritožnik še navaja, da je bila njegova vloga popolna, kar dokazuje s predložitvijo svoje kandidature – vloge ter predlaga vpogled v listinsko dokumentacijo OVK. OVK pa ni ugotovila nepravilnosti glede same vloge, temveč je domnevne nepravilnosti oziroma nezakonitosti ugotovila v zvezi s prilogami h kandidaturi. Pritožnik ob tem opozarja, da bi se vloga – kandidatura pritožnika štela za formalno nepopolno, v kolikor pritožnik k njej ne bi predložil vseh zahtevanih dokumentov. V tem primeru bi moral OVK pritožnika pozvati na odpravo formalne pomanjkljivosti, kot ji to veleva zakon. Torej, v kolikor pritožnik zapisnika svojih volitev sploh ne bi predložil, bi morala OVK ravnati kot prej navedeno, in ga ob pravilnem upoštevanju veljavne zakonodaje, pozvati k dopolnitvi vloge oziroma odpravi formalne pomanjkljivosti. Smiselno torej velja, da bi OVK morala upoštevati predloženo naknadno izjavo o popravi očitne pomote. Iz obrazložitve odločbe pa tudi ne izhaja, na kakšen način je bila sprejeta odločitev znotraj OVK. Iz zapisnika, ki bi moral biti povzet v obrazložitvi, pa bi moralo biti tudi razvidno, ali je bila odločitev sprejeta veljavno, skladno z zakonom, torej, ali je bil volilni organ sklepčen, ali je bil volilni organ sploh sklican ter ali je odločitev o zavrnitvi kandidature pritožnika bila sprejeta z večino glasov. Pritožnik zatrjuje, da je volilni organ odločbo zapisal v nasprotju z zakonom, torej, da volilni organ dejansko sploh ni odločal o kandidaturi, torej o sami vlogi pritožnika in njegovem naknadnem pojasnilu. Iz navedenega razloga je izpodbijana odločba nezakonita, saj je sprejeta v nasprotju z zakonom. Glede na to, da je volilni organ zasedal pravočasno in bi z glasovanjem lahko sprejel ustrezno odločitev o kandidaturi pritožnika, tudi predsednik OVK ni imel pravice, da bi o vlogi odločal sam. Poraja se sum o zakonitosti delovanja OVK oziroma predsednice OVK, saj kot pravnica pozna postopek odločanja OVK, pa je kljub temu ravnala v nasprotju z zakonom in v tako ravnanje zavedla prava neuke člane OVK. Napačen je bil tudi pouk predsednice OVK članom, da nimajo pravice odločati o morebitnih procesnih napakah ali formalnih pomanjkljivostih vlog, kar očitno se je zgodilo v konkretnem primeru. V dokaz gornjim trditvam pritožnik prilaga tudi izjavo člana OVK, ki potrjuje navedeno.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila do postavljenega roka dne 14. 9. 2014 do 14.00 ure, poslala pa je upravne spise.

Pritožba je utemeljena.

4. Izpodbijani akt je odločba občinske volilne komisije iz 97. člena ZLV (v zvezi z 108. členom ZLV)(1), kajti v izreku izpodbijane odločbe je odločeno, da se zavrne „lista kandidatura predlagatelja A., OO Šentjernej, za župana Občine Šentjernej.“ Po določilu 1. odstavka 97. člena ZLV pa lahko zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov, »vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov« vloži pritožbo na Upravno sodišče. 5. V predmetni zadevi je pritožbo, ki jo je sodišče prejelo 13. 9. 2014 ob 14.40 uri, sicer podpisal kandidat za župana B.B., vendar jo je podpisal kot predsednik stranke A., OO Šentjernej. To je bilo razvidno iz žiga in podpisa na zadnji strani tožbe ter iz navedbe na prvi strani tožbe, da je pritožnik stranke A., OO Šentjernej, ki jo zastopa predsednik B.B. Politična stranka A., OO Šentjernej, pa ni predstavnica kandidature v smislu 1. odstavka 97. člena ZLV. Institut „predstavnika kandidature“ je urejen v (46. in) 47. členu ZLV, kjer je v določilu 1. in 3. odstavka 47. člena določeno, da predstavnika kandidature določi predlagatelj kandidata ob predložitvi kandidature volilni komisiji volilne enote in da predstavnik kandidature ne sme biti kandidat.(2)

6. Kandidat B.B. ni predstavnik kandidature v obravnavanem primeru. Iz podpisanega obrazca za kandidaturo za župana je razvidno, da je predstavnik kandidature C.C. Ker je bil podpis na pritožbi, vloženi na sodišče dne 13. 9. 2014, kandidatov, ki je po prvem odstavku 97. člena ZLV upravičen vložiti pritožbo, le da je iz pritožbe izhajalo, da pritožbo vlaga politična stranka, ne pa sam kandidat (da je ni vložil predstavnik kandidature, pa je bilo povsem očitno), in ker je bil pravni pouk v izpodbijani odločbi nepopoln, je sodišče dne 14. 9. 2014 ob 9.00 s pozivom opozorilo tožnika, kdo je upravičen vložiti pritožbo po prvem odstavku 97. člena ZLV in da lahko pomanjkljivost pritožbe v smislu 31. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravi do postavljenega roka.

7. Neustreznost pravnega pouka v izpodbijani odločbi, ki je bila odločilna za to, da je sodišče pozvalo tožnika, da popravi pritožbo, je namreč v tem, da pravni pouk v izpodbijani odločbi ne navaja, kdo konkretno je upravičen vložiti pritožbo na podlagi prvega odstavka 97. člena ZLV, ampak je v pravnem poku navedeno samo, da je pritožba dovoljena in da se vloži pisno pri sodišču; izpodbijana odločba pa se v izreku in obrazložitvi glasi na predlagatelja kandidature, ki pa je stranka A., OO Šentjernej. Zato je politična stranka A., OO Šentjernej, po predsedniku B.B., lahko v dobri veri štela, da je glede na pravni pouk upravičena vložiti pritožbo na sodišče (kot predlagateljica kandidature), četudi je bila izpodbijana odločba vročena predstavniku kandidature, kot to določa 59. člena Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). Ni namreč običajna ureditev, da se odločba javno-pravnega organa, ki je lahko predmet presoje zakonitosti na sodišču, nanaša kot na naslovnika na določen subjekt, ki ni upravičen vložiti pravnega sredstva zoper to odločbo, in da se ne vroči osebi, ki je po samem zakonu izrecno navedena kot upravičena oseba za vložitev pravnega sredstva na sodišče. 8. Tožnik je pomanjkljivost pritožbe odpravil v postavljenem roku, in sicer s tem, ko je sodišče znotraj postavljenega roka dne 14. 9. 2014 ob 13.00 uri prejelo vlogo B.B., v kateri pravi, da je pritožbo vložil on sam osebno, podpisal in oddal, in da se mora šteti kot pritožba kandidata za župana. V celoti se sklicuje na vsebino pritožbe, navedbe povzema kot svoje, popravljeno pritožbo je dodal vlogi in pritožbo tudi podpisal. Istočasno s popravo pritožbe je sodišče prejelo tudi pritožbo C.C. kot predstavnika kandidature za župana. Pritožba predstavnika kandidature ima identično vsebino kot pritožba B.B. 9. Pritožba je torej dopustna, ker sta jo vložili upravičeni osebi: kandidat za župana (prvo-tožeča stranka v tem upravnem sporu) in predstavnik kandidature (drugo-tožeča stranka). Pritožba pa je tudi pravočasna, ker je izkazano, da je drugo-tožeča stranka izpodbijano odločbo prejela dne 12. 9. 2014 ob 15.30, pritožbo na sodišče pa je prvo-tožeča stranka vložila prej kot v zakonskem roku 48 ur od prejema izpodbijanega akta, saj je sodišče pritožbo prejelo dne 13. 9. 2014 ob 14.40. uri; tudi popravek pomanjkljivosti pritožbe je sodišče prejelo pred iztekom 48 urnega roka za pritožbo. Tudi pritožba drugo-tožeče stranke je pravočasna, saj je bil izpodbijani akt drugo-tožeči stranki vročen dne 12. 9. 2014 ob 15.30 uri, pritožbo pa je drugo-tožeča stranka na sodišče prinesla dne 14. 9. 2014 ob 13.00 uri.

10. Vprašanje, ali pritožbo vlaga kandidat sam, ali predstavnik kandidature ali politična stranka, je bilo potrebno razčistiti v predhodnem preizkusu pritožbe tudi iz razloga, ker to vpliva na dostop do morebitnih nadaljnjih pravnih sredstev ter deloma vpliva tudi na ustavi-skladno interpretacijo in uporabo zakonskih določb v posamičnem primeru. Če namreč vloži pritožbo kandidat, potem nedvomno z njo varuje svojo (pasivno) volilno pravico iz 43. člena Ustave oziroma iz 3. člena Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7 9, 10 in 11, Uradni list RS, št. 33/1994), ki se po stališču Ustavnega sodišča nanaša tudi na volitve v lokalnih skupnostih.(3) Iz besedila 43. člena Ustave sicer nedvoumno izhaja, da politična stranka te pravice iz Ustave oziroma mednarodne pogodbe nima, ampak jo imajo samo državljani Republike Slovenije, tujci pa v skladu z zakonom (2. in 3. odstavek 43. člena Ustave).(4)

11. Po tem, ko je prvo-tožeča stranka odpravila pomanjkljivost v pritožbi, ni dvoma, da prvo-tožeča stranka v tem upravnem sporu uveljavlja sodno varstvo ustavne pravice do splošne in enake volilne pravice, zato mora biti interpretacija in uporaba relevantnih določil ZLV, na katera je tožena stranka oprla izpodbijano odločitev, takšna, da ni v nasprotju z določilom 43. člena Ustave. Ne glede na to pa odločitev v predmetni zadevi neposredno vpliva tudi na uresničevanje splošne in enake volilne (aktivne) pravice iz 43. člena Ustave ostalih volilnih upravičencev v Občini Šentjernej.

12. Tožena stranka je izpodbijano odločitev oprla na določbi prvega odstavka 56. člena in 55. člen ZVDZ. Po določilu prvega odstavka 56. člena ZVDZ, če volilna komisija ugotovi, da lista kandidatov ni določena v skladu s tem zakonom, jo zavrne. Določilo 55. člena ZVDZ pa pravi, če volilna komisija ugotovi, da je lista kandidatov vložena prepozno, jo zavrne. To nista določbi, ki bi omejevali pravico iz 43. člena Ustave v smislu 3. odstavka 15. člena Ustave,(5) ampak gre za zakonsko ureditev načina uresničevanja pravice iz 43. člena Ustave na podlagi 2. odstavka 15. člena Ustave.(6) Do tega zaključka je sodišče prišlo na podlagi ustavno-sodne prakse Ustavnega sodišča v postopkih ustavnih pritožb zoper sodne odločitve v upravnih sporih v volilnih zadevah.

13. To ustaljeno stališče Ustavnega sodišča pa je naslednje: „Ker volitve predstavljajo proces, ki se mora odvijati in končati v določenem kontinuiranem obdobju, so vsa opravila, ki jih je treba opraviti v tem postopku, omejena z zakonskimi roki, ki so zelo kratki. Vsi organi, ki so pooblaščeni za odločanje v tem postopku, morajo upoštevati to posebno naravo volilne pravice, hkrati pa jo morajo upoštevati tudi vsi udeleženci postopka /.../.(7) „Politična stranka, ki hoče sodelovati na volitvah, mora svojo organiziranost in delovanje prilagoditi tem zahtevam in poskrbeti za to, da bo lahko izkazala obstoj zakonskih pogojev ob vložitvi kandidatne liste(8) /.../ Predlagatelj liste kandidatov mora še toliko skrbneje oblikovati listo kandidatov v skladu z določbami ZLV in izkazati, da jo je oblikoval v skladu z zakonskimi pogoji“(9).

14. To ustaljeno stališče pa ne pomeni, da je treba določbi 55. in 1. odstavka 56. člena ZVDZ v vsakem primeru razlagati strogo in do strank v postopku (ter volivcev) restriktivno. Strogost se vsekakor nanaša, kot izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča v primerljivih zadevah, na vprašanje, zoper katere akte in dejanja v volilnem postopku, kjer naj bi šlo za nepravilnosti pri delu volilnega odbora oziroma okrajne volilne komisije, je mogoče uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu.(10) Primeri iz ustavno-sodne prakse Ustavnega sodišča namreč kažejo, da morajo z enako mero skrbnosti volilni organi in pristojna redna sodišča svoje odločitve tehtati in relevantne določbe ZLV in ZVDZ interpretirati in uporabiti v posamičnih primerih tako, da je v čim večji meri omogočeno uresničevanje volilne pravice in učinkovito sodno varstvo le-te. Na primer v zadevi Up-630/02 je iz zapisnika volilne konvencije izhajalo, da so pri določanju kandidatov sodelovali člani stranke, ki imajo volilno pravico v drugi občini, kar bi na podlagi restriktivne razlage 51. člena ZLV lahko pomenilo, da lista ni bila določena v skladu z zakonom (1. odstavek 56. člena ZVDZ); vendar pa Ustavno sodišče tej razlagi ni pritrdilo, ampak je odločilo, da „tudi če postopek ni bil izveden tako [kot je določeno v drugem stavku 51. člena ZLV – opomba Upravnega sodišča], ni mogoče šteti, da je bil izveden nezakonito, če je mogoče nedvoumno ugotoviti, da so kandidature določili (potrdili) člani stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega stavka 51. člena ZLV.“(11)

15. Za obravnavani upravni spor je relevantna tudi primerjava z zadevo Up-2385/08, kjer je Ustavno sodišče odločilo, da „ni v neskladju z volilno pravico ravnanje volilne komisije, ki kljub temu [da kandidatna lista ni vsebovala pogoja, določenega v tretjem odstavku 43. člena ZVDZ, o petdesetih podpisih podpore – opomba Upravnega sodišča] predlagatelja kandidatne liste pozove k dopolnitvi kandidatne liste v smislu drugega odstavka 56. člena ZVDZ, kajti če bi se izkazalo, da ta dejansko razpolaga še z že pridobljenimi dodatnimi podpisi podpore ali da ti le pomotoma niso bili predloženi ipd., potem bi šlo po svoji naravi za formalno pomanjkljivost, ki ne zahteva izvedbe novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku in ki bi jo bilo torej mogoče odpraviti.“(12)

16. Tudi v obravnavanem primeru iz podatkov v spisu izhaja, da je šlo za pomoto v „Zapisniku o delu organa politične stranke, ki je določila kandidaturo za župana“. Tajnost glasovanja je sicer zakonski pogoj iz 51. člena ZLV. Zato mora biti brezpogojno izpolnjen za zakonitost kandidatne liste. Pod točko 6 na drugi strani tega zapisnika je navedeno: „Nato so udeleženci določiti kandidaturo z javnim glasovanjem“. V zapisu je torej že slovnična napaka pri besedi „določiti“; naslednji dan po vložitvi kandidature dne 10. 9. 2014 ob 10.50 uri, torej dne 11. 9. 2014 ob 14.35 uri, pa je predlagatelj kandidature toženi stranki podal „izjavo“, da je /.../„pri pisanju dokončnega zapisnika prišlo do tiskarske napake, kjer je pomotoma navedeno, da se je /.../ glasovalo javno, kar seveda ne drži. Glasovanje je potekalo tajno /.../ Za nastalo napako se vam opravičujemo. Kot dokazilo pa vam prilagamo tudi zapisnik volilne komisije in glasovnice. Na sami volilni konferenci pa je prišlo resnično do javnega glasovanja za predstavnika kandidatur. To je C.C.“

17. To izjavo, ki očitno ni dopolnitev kandidature, saj predlagatelj ni ničesar novega predložil dokumentaciji, ampak je pojasnjeval zapis v že poslanem zapisniku, je tožena stranka prejela še pred izdajo izpodbijanega akta, vendar je ni vsebinsko presojala, saj jo je prekvalificirala iz „izjave“ o obvestilu o pomoti v „dopolnitev kandidature“; tudi predlagatelj kandidature v izjavi ne omenja nič o tem, da bi šlo za dopolnjevanje kandidature. Glede na vsebino izjave tožena stranka ni imela podlage, da jo je štela za dopolnitev kandidature in posledično tudi ni imela podlage, da jo je štela za prepozno vloženo kandidaturo. Za to govori tudi dejstvo, da je predlagatelj izjavi predložil kot dokaz za tajno glasovanje glasovnice ter zapisnik in poročilo volilne komisije z dne 8. 9. 2014, iz katerega izhaja, da je bilo razdeljenih 37 glasovnic in da je bilo oddanih 37 glasovnic, kar kaže na to, da je šlo za tajno glasovanje, ter pojasnilo, da je bilo javno glasovanje izvedeno v primeru predstavnika kandidature. Da sodišče nima dvoma in da ga tudi ni mogla imeti tožena stranka ob prejemu izjave o pomoti, ali je šlo za tajno ali javno glasovanje, kaže tudi določba Statuta stranke A. (4. odstavek 6. člen), ki jo omenja tožena stranka v izpodbijanem aktu, da so vsa glasovanja o listah in kandidatih tajna. Na drug način – zanesljivejši način – pa tožena stranka dejstev v zvezi z načinom glasovanja ni ugotavljala, pa bi jih lahko oziroma bi jih morala za razjasnitev dvoma, če ga je imela. Kajti brez tega uporaba zakonskih določb ni v skladu z načinom uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave v zvezi z 2. odstavkom 15. člena Ustave.

18. Na tej podlagi je sodišče pritožbi ugodilo, ker je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo iz prvega odstavka 56. člena ZVDZ in 55. člen ZVDZ v zvezi z tretjim odstavkom 51. člena ZLV. Tožena stranka mora takoj po prejemu te sodbe, brez odlašanja, celovito preveriti zakonitost predmetne liste in izdati odločbo čim prej, najkasneje pred 16. 9. 2014, ko se izteče rok iz 59. člena ZVDZ v zvezi z 2. odstavkom 74. člena ZLV.

19. Pritožnika sta pritožbi v zvezi z zadnjim pritožbenim ugovorom priložila tudi izjavo Č.Č. z dne 13. 9. 2014, ki je član Občinske volilne komisije Šentjernej, v kateri je navedeno: /.../ „da se o posameznih kandidaturah na seji OVK ni glasovalo niti v okviru celotnega članstva OVK niti v okviru posamezne skupine. Člani posamezne skupine smo zgolj podpisali zapisnik, ki ga je pripravila predsednica OVK. Sam sem sodeloval pri pregledu ene od kandidatur stranke A. Vsebinsko moja skupina kandidature ni obravnavala, saj nam je predsednica pojasnila, da gre v konkretnem primeru za procesne nepravilnosti, za odločanje o katerih OVK ni pristojna. Zato sem zapisnik, s katerim smo eno od kandidatur stranke A. zavrnili, tudi podpisal. Glede druge kandidature stranke A. sam, ali kateri izmed članov moje skupine OVK, ni odločal.“

20. Ne glede na okoliščine konkretnega primera, morajo biti iz tovrstnih odločb tožene stranke vedno razvidna dejstva v zvezi s potrebnim razmerjem oziroma potrebno večino glasovanja za odločitev. V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na pravna stališča sodišča iz te sodbe (4. odstavek 64. člena ZUS-1).