Jedro

Pri presoji dodelitve BPP se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V konkretni zadevi je tožena stranka ugotovila, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, v pravdnem postopku in mediaciji, v zvezi z odškodninskim zahtevkom zaradi škode, nastale v posledici prometne nesreče dne 3. 4. 2014. Tožnik je 28. 10. 2015 vložil prošnjo za navedeno BPP. Tožena stranka se pri zavrnitvi tožnikove prošnje sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz slednjega izhaja, da se pri presoji dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V konkretni zadevi je tožena stranka ugotovila, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh.

V zvezi s škodnim dogodkom 3. 4. 2014 je tožnik pojasnil, da je v zadnji del njegovega vozila trčil voznik avtobusa, ki je krivdo sprva priznal, pred policijo in zavarovalnico pa je povzročitev nesreče zanikal. Iz uradnega zaznamka Policijske postaje Kranj z dne 23. 4. 2014 izhaja, da na nobenemu izmed v (zatrjevani) nesreči udeleženih vozil niso vidne sledi trka, izjave voznikov pa sta si nasprotujoči. Zaradi slednjega in zaradi pomanjkanja dokazov, za katere bi bilo mogoče zaključiti, da izvirajo iz domnevne prometne nesreče, policija zoper nobenega udeleženca ni represivno ukrepala in je zatrjevano prometno nesrečo zaključila v obliki uradnega zaznamka. Tožena stranka navaja, da morajo biti za odškodninsko odgovornost podani vsi elementi odškodninskega delikta in sicer, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost povzročitelja škode. Ob presoji vsebinskega kriterija je tožena stranka ugotovila, da je tožnik zatrjeval in kot verjetno izkazal nastanek škode, ni pa izkazal nedopustnega ravnanja domnevnega povzročitelja ter vzročne zveze med ravnanjem in utrpljeno škodo. Ker je že na prvi pogled očitno, da tožnik ne izkazuje potrebnih elementov odškodninskega delikta, je tožena stranka zaključila, da bi bilo tožniku v navedeni zadevi nerazumno dodeliti BPP.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. V tožbi navaja, da je delovni invalid I kategorije, ter da je doživel že sedem prometnih nesreč brez svoje krivde. Glede prometne nesreče z dne 3. 4. 2014 navaja, da je bil udarec vanj bolj boleč, kar je potrdila medicinska dokumentacija. Nedopustno je, da voznik avtobusa, ki je nesrečo povzročil, ni vozila ustavil pravočasno. Tožniku je škoda nastala, kar izhaja iz priložene zdravstvene dokumentacije. Zato potrebuje BPP ter smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, ter da se mu dodeli BPP. Prosi tudi, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri pravilnosti izpodbijane odločbe ter dodatno navaja razloge, zaradi katerih meni, da tožba ni utemeljena ter predlaga, da jo sodišče zavrne.

Tožnik vztraja pri tožbi in dodatno pojasnjuje razloge, zaradi katerih meni, da je tožba upravičena.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan, sodišče pa se strinja z navedbami iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena. Ker tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBBP je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita. V zvezi s tožnikovim sklicevanjem na zdravstveno dokumentacijo, sodišče tožniku pojasnjuje, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da tožniku škoda ne bi nastala, pač pa, da niso izkazani pogoji za odškodninsko odgovornost domnevnega povzročitelja škode. Ob takšnem stanju stvari pa tožnik tudi po presoji sodišča v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh. S tem pa tudi po presoji sodišča niso izpolnjeni pogoji, da se tožniku dodeli BPP.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

V zvezi s tožnikovim predlogom, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks, pa sodišče pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.