Jedro

Po tem, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra, se je izvršba nadaljevala proti tožniku kot družbeniku. Proti družbeniku izbrisane družbe se je torej postopek davčne izvršbe nadaljeval in ne (ponovno) začel. Ker je bil tožnik edini družbenik izbrisane družbe in obenem tudi direktor družbe, so izpolnjene tudi zahteve, ki jih je za položaj aktivnega družbenika postavilo Ustavno sodišče.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Brežice (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom št. DT 42901-6/2007-11 (0302-02) z dne 12. 8. 2010 zoper tožnika kot družbenika izbrisane družbe A. d.o.o., na podlagi izvršilnih naslovov za obveznosti, razvidne iz seznamov izvršilnih naslovov z dne 23. 12. 2009 in 31. 12. 2009, ki sta sestavni del sklepa, začel postopek davčne izvršbe davčnega dolga, ki je po stanju na dan 22. 12. 2009 znašal skupno 159.439,44 EUR (glavnica 129.405,56 EUR, zamudne obresti do dne 4. 4. 2008 30.013,02 EUR, stroški ponovnega postopka 20,86 EUR) z rubežem denarnih prejemkov, ki jih prejema pri B. d.o.o.; izplačevalcu je bilo naloženo, da del denarnih prejemkov vplačuje na ustrezne vplačilne podračune.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se prvostopenjski organ sklicuje na določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), in sicer na 2. točko 496. člena in 442. člen. Navaja tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-l-117/07-7 z dne 20. 4. 2007, po katerem so bili v času zadržanja prekinjeni vsi upravni in sodni postopki, začeti zoper družbenike na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) in upniki do odprave neustavnosti niso mogli začeti postopkov za uveljavitev terjatev do gospodarskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra od 7. 4. 2007 ali kasneje, ter zastaranje ni teklo v obdobju od 21. 4. 2007 do 15. 1. 2008. Glede na navedeno odločbo US je potrebno upoštevati učinek zadržanja zastaralnih rokov v povezavi z enoletnim zastaralnim rokom za uveljavljanje terjatev po drugem odstavku 425. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Tako je enoletni rok za uveljavljanje terjatev začel teči 15. 1. 2008 (z uveljavitvijo ZFPPIPP) in se je iztekel 15. 1. 2009. Glede na peto točko navedene odločbe US se terjatve do gospodarskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi novele ZFPPod-B (začela veljati dne 7. 4. 2007), torej gospodarskih družb, izbrisanih dne 7. 4. 2007 ali kasneje, obrestujejo z vodilno obrestno mero ECB do vključno dne 14. 1. 2008, saj je dne 15. 1. 2008 začel veljati ZFPPIPP, ki je neskladnost z ustavo odpravil. Ker je bila družba A. d.o.o. s sklepom Okrožnega sodišča z dne 11. 6. 2007 izbrisana iz sodnega registra na podlagi prvega odstavka 35. člena ZFPPod, se v ponovljenem postopku uporabljajo navedene določbe. Pojasni še, da je bilo tožniku kot edinemu družbeniku izdano obvestilo o neporavnanih obveznostih izbrisane družbe z dne 23. 5. 2008, ki mu je bilo osebno vročeno dne 12. 6. 2008, kar je znotraj enoletnega prekluzivnega roka. V obvestilu o neporavnanih obveznostih je bil tožnik pozvan k plačilu in opozorjen, da se bo, če obveznosti v roku 8 dni ne bo poravnal oziroma davčnemu organu ne bo predložil dokazil, da v izbrisani družbi ni imel vloge aktivnega družbenika, zoper njega začela davčna izvršba. Ker tožnik obveznosti izbrisane družbe ni poravnal, je bil dne 1. 10. 2008 izdan sklep o davčni izvršbi. Ker je zoper navedeni sklep tožnik vložil pritožbo, ki ji je drugostopenjski organ ugodil, izpodbijani sklep odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, je bil v ponovljenem postopku skladno z napotili izdan sedaj izpodbijani sklep.

Nadalje pojasnjuje podlago za uporabo obrestne mere do vključno dne 14. 1. 2008 in za čas od 15. 1. 2008 (ko je začel veljati ZFPPIPP) dalje, ko se neporavnane obveznosti obračunavajo z zamudno obrestno mero v skladu s prvim odstavkom 96. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Ker so bile iz knjigovodskih evidenc razvidne neporavnane obveznosti izbrisane družbe A. d.o.o., je bil na podlagi 143. člena ZDavP-2 v ponovnem postopku zoper tožnika kot aktivnega družbenika začet postopek davčne izvršbe za neporavnane obveznosti izbrisane družbe. Nato se sklicuje še na relevantne določbe ZDavP-2, ki urejajo davčno izvršbo Tožnik je zoper prvostopenjski sklep vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju kot drugostopenjski organ) z odločbo št. DT 499-29-469/2010-4 z dne 10. 8. 2012 zavrnilo. Drugostopenjski organ najprej povzame potek postopka in tožniku, enako kot že v odločbi z dne 25. 11. 2009, natančno pojasni, zakaj se ga šteje za aktivnega družbenika in je bil zato prvostopenjski organ upravičen izdati izpodbijani sklep. Nato se sklicuje na določbe ZDavP-2, in sicer na 143., 145 in 151 člen. Dodaja, da dejstvo, da se seznama izvršilnih naslovov nanašata na dolgove izbrisane družbe, sklep o davčni izvršbi pa na tožnika kot družbenika izbrisane družbe, ne vpliva na davčno izvršbo zoper tožnika. Iz določb ZFPPIPP je namreč razvidna povezava med dolgovi družbe in odgovornostjo družbenika za te dolgove. Postopki sodišča glede izbrisa družbe iz sodnega registra (npr. vročanje sklepov v postopku izbrisa) pa niso predmet tega postopka.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in sklep izpodbija s tožbo, v kateri poudarja, da se izvršilna naslova iz izpodbijanega sklepa nanašata na drug pravni subjekt in ne nanj. Glede navedbe v odločbi drugostopenjskega organa, da je nadaljevanje izvršilnega postopka, ki je bil voden proti družbi, po njenem izbrisu dopustno zoper družbenika te družbe meni, da v tej zadevi ne gre za tak primer. Ker ob izdaji dolgovnih seznamov družbe A. d.o.o. ni bilo več, ne gre za nadaljevanje izvršbe. Ker gre za uvedbo izvršbe, bi bilo treba pred začetkom izpeljati ugotovitveni postopek za ugotovitev morebitne odgovornosti družbenika na pasivni strani. Če tožnik v času izbrisa družbe iz sodnega registra ni bil več družbenik te družbe, tudi ni podana odgovornost za njene obveznosti po določilih ZFPPod.

Ker je bil izbris družbe A. d.o.o. iz sodnega registra na podlagi ZFPPod objavljen 18. 6. 2007, je zamujen tudi enoletni rok za uveljavljanje morebitne terjatve do izbrisane družbe proti (aktivnim) družbenikom (člen 27 ZFPPod v zvezi s členom 394 ZGD). Meni, da pravna zmeda, ki jo je povzročila izvedba sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-117/07, ne more iti na njegovo škodo, saj je bila družba A. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra po tem, ko je bil sprejet in objavljen Zakon o spremembah ZFPPod (Uradni 1ist RS št. 31/07), po katerem družbeniki niso odgovarjali za obveznosti izbrisane družbe. Tožniku tudi niso bili vročeni sklepi o izbrisu družbe A. d.o.o. iz sodnega registra. S tem postopkom je zato kršeno načelo varstva zaupanja v pravo, zaradi kršitev ustavno varovanih pravic pa tudi izvršilni postopek ni utemeljen in tožnika postavlja v neenak položaj.

Dodaja še, da bi tožnika ta izvršilni postopek, kolikor ne bo ustavljen, tudi eksistenčno ogrozil, še zlasti zato ker ni zdrav, v letu 2008 pa se mu je tudi prezgodaj rodil otrok, ki ima sedaj hude zdravstvene težave, ki jih opisuje. Tožnik prejema minimalni dohodek in bi v primeru realizacije izvršbe skupaj z družino ostal celo brez strehe nad glavo. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep. Priglaša tudi stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

V obravnavnem primeru med strankama ni sporno, da je bil tožnik edini družbenik in direktor družbe A. d.o.o. in da je bila družba s sklepom Okrožnega sodišča z dne 11. 6. 2007 izbrisana iz sodnega registra na podlagi prvega odstavka 35. člena ZFPPod. Ker je imela omenjena družba neporavnane davčne obveznosti, je bila, glede na podatke upravnih spisov, uvedena davčna izvršba. Po tem, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra, pa se je izvršba nadaljevala proti tožniku kot družbeniku, na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2 in ob upoštevanju določb ZFPPod in ZGD-1, na katere se pravilno sklicuje drugostopenjski organ v svoji odločbi. Proti družbeniku izbrisane družbe se torej postopek davčne izvršbe nadaljuje in ne začne (ponovno). Ker je bil tožnik edini družbenik izbrisane družbe in obenem tudi direktor družbe, so po presoji sodišča izpolnjene tudi zahteve, ki jih je za položaj aktivnega družbenika postavilo Ustavno sodišče (npr. že v svoji odločbi št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002).

V ostalem se sodišče strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji sklepa pravilno ugotovljeno, izpodbijani sklep je pravilen in na zakonu utemeljen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.