Jedro

Tožeča stranka je tožbo po 2. odstavku 28. člena ZUS-1 vložila po tem, ko je molk organa druge stopnje o njeni pritožbi zoper odločbo že prenehal, saj je bila odločba o pritožbi izdana in tožniku vročena že pred vložitvijo tožbe.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 23. 2. 2010 vložila tožbo v upravnem sporu, ker Ministrstvo za finance v predpisanem roku, tudi po urgencah tožeče stranke, vse do vložitve tožbe ni odločilo o njeni pritožbi zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Maribor, št. DT 46202-272/2005-36 (1004-01,14) z dne 29. 11. 2006. Zato navedeno odločbo izpodbija v upravnem sporu iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Uveljavlja tudi zahtevek za povrnitev škode v višini 626.700,18 EUR s pp, ki ji je nastala z izvršitvijo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Sodišče je toženo stranko na podlagi 3. odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (uradni list RS, št. 105/2006, v nadaljevanju: ZUS-1) pozvalo, naj predloži vse spise, ki se nanašajo na zadevo in sporoči razlog, zaradi katerega v zadevi še ni bilo odločeno. Na navedeni poziv je tožena stranka sporočila, da ji je sodišče tožbo v isti zadevi že poslalo v odgovor (pod opr. št. I U 998/2009) in da je sodišču upravne spise in odgovor na tožbo s sklicevanjem na navedeno opr. št. poslala dne 17. 7. 2009. Sodišče z vpogledom v sodni spis z opr. št. I U 998/2009 ugotavlja, da je pritožbeni organ o pritožbi zoper v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo odločil z odločbo št. DT-499-02-3/2007-6 z dne 15. 5. 2009, da je bila navedena odločba o pritožbi pooblaščencu tožeče stranke odvetniku A.A. vročena dne 25. 5. 2009, tožba na odpravo odločbe (ki jo tožnik izpodbija tudi v tem upravnem sporu) pa vložena 17. 6. 2009. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Po določbi 2. odstavka 28. člena ZUS-1 sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, z zakonom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

V obravnavanem primeru pa iz predloženih upravnih spisov sledi, da procesne predpostavke, ki jih določa zakon, ob vložitvi tožbe niso bile izpolnjene.

Iz spisov namreč sledi, da je tožeča stranka tožbo po 2. odstavku 28. člena ZUS-1 vložila po tem, ko je molk organa druge stopnje o njeni pritožbi zoper odločbo že prenehal, saj je bila odločba o pritožbi izdana in tožniku vročena že pred vložitvijo tožbe.

Odločitev sodišča temelji na določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo s sklepom zavrže, če je bila vložena prepozno.

Ker je sodišče ugotovilo, da procesne predpostavke za vložitev tožbe niso izpolnjene, vsebinskih tožbenih ugovorov ni presojalo.

O stroških postopka je odločilo skladno s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka svoje stroške postopka.