Jedro

Izrek odločbe o prekršku mora med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek - kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilca F. R. ustavi.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Velenje je z odločbo z dne 25. 5. 2010, zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) storilcu F. R., izrekel globo 250,38 EUR ter mu naložil plačilo stroškov postopka. Okrajno sodišče v Velenju je s sodbo ZSV 178/2010 z dne 28. 10. 2011 storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo, storilca pa je oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka. Navaja, da ravnanje, ki se očita storilcu, nima vseh zakonskih znakov prekrška, saj v izreku izpodbijane odločbe o prekršku ni konkretiziran očitek, da naj bi storilec izzival k pretepu in žalil L. B. Drug pogoj, potreben za obstoj očitanega prekrška, to je povzročen občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, pa v izreku odločbe sploh ni opisan.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu ter njegovemu zagovorniku. Slednji je v odgovoru navedel, da z zahtevo za varstvo zakonitosti soglaša. B.

4. Zakon o prekrških v 2. členu določa, da nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno kot prekršek, preden je bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana sankcija za prekršek. Skladno z navedenim mora izrek odločbe o prekršku med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek - kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine (tretji odstavek 56. člena ZP-1). Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Le opis ravnanja, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter uresničevanje storilčeve pravice do obrambe.

5. V obravnavanem primeru je bila storilcu izrečena globa za prekršek nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, ki ga izvrši, kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Iz izreka izpodbijane odločbe prekrškovnega organa izhaja, da je storilec prekršek storil s tem, da je dne 21. 4. 2010 ob 9.30 uri na travniku v neposredni bližini stanovanjske hiše na naslovu V. izzival k pretepu in žalil L. B. 6. Pritrditi je potrebno vrhovni državni tožilki, da navedeni opis ne izpolnjuje znakov prekrška. V izreku izpodbijane odločbe so konkretizirane zgolj časovne in krajevne okoliščine storilčevega ravnanja, ne pa tudi izvršitveni obliki izzivanja k pretepu in žaljenja. Navedeni izvršitveni obliki sta opredeljeni z golo ponovitvijo zakonskega besedila ter z navedbo oškodovanca, kar ne zadosti standardu opisa prekrška po tretjem odstavku 56. člena ZP-1. Nadaljnji zakonski znak prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, to je povzročitev občutka ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, pa v izreku izpodbijane odločbe ni opredeljen niti na abstraktni ravni.

7. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da dejanje, kot je opisano v izreku odločbe o prekršku, nima znakov prekrška in je zato podana kršitev materialnih določb po 1. točki 156. člena ZP-1. C.

8. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je postopek zoper storilca zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 ustavilo (1. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1) .

9. Ker je bil postopek ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1).