Jedro

Ugotovitve lečečih specialistov, na katere se sklicuje tožnik, imajo popolnoma drugo vlogo v sodnem postopku in s tem tudi dokazno vrednost. Izvedenski organ mora v sodnem postopku podati nepristransko mnenje o tožnikovi delovni zmožnosti ob soočenju zahtev in tveganj delovnega mesta ter na drugi strani zdravstvenega stanja tožnika. Vloga lečečih specialistov pa je primarno voditi postopke zdravljenja, pri čemer sami nimajo globalnega vpogleda v celotno zdravstveno stanje bolnika, ki ga spremljajo, ter zahtev in tveganj dela, ki ga opravlja. Sodišče se je v ustrezno dokazno opredelilo do ugotovitev izvedenskega organa. Kot ključno je izpostavilo, da so pri tožniku potrebne stvarne razbremenitve in jih uveljavljena časovna razbremenitev krajšega delovnega časa ne more nadomestiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca št. ... z dne 3. 5. 2019 in št. ... z dne 18. 9. 2019 ter na razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe zunaj dela s stvarnimi razbremenitvami in priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega (4 ure dnevno), od 1. 4. 2018 dalje. Tožencu je naložilo, da s posebno odločbo v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe odloči o pravici, višini in izplačevanju delnega nadomestila. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se je pritožil tožnik, ki vztraja pri priznanju pravice do dela s krajšim delovnim časom za 4 ure. Ne razume, kako lahko dva strokovnjaka na podlagi kratkega pregleda odločita popolnoma drugače od strokovnjakov, ki tožnika zdravijo že daljši čas. Zdravstveno stanje se mu od zadnje odločitve toženca res ni poslabšalo, vendar je ves čas na protibolečinskih tabletah, kar bo zagotovo pustilo posledice na njegovem zdravju. Zelo rad opravlja svoje delo, ki ga ne more opravljati v polnem delovnem času brez protibolečinskih tablet. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče ni storilo nobenih procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in razlogovanjem sodišča prve stopnje.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 3. 5. 2019 in št. ... z dne 18. 9. 2019, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe zunaj dela, s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto, lažje fizično, psihično, manj zahtevno delo, z ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, brez pogostega poklekanja in počepanja, brez dela na terenu, brez dela preko polnega delovnega časa s polnim delovnim časom od 1. 4. 2018 dalje.1

6. V pritožbeni obravnavi je ostalo sporno ali tožnik ob dejstvu, da je delovni invalid III. kategorije za preprečitev poslabšanja zdravstvenega stanja ob priznanih stvarnih razbremenitvah2 potrebuje dodatno še časovno razbremenitev krajšega delovnega časa 4 ur.

7. Sodišče je kot podlago za svojo odločitev sprejelo izvedensko mnenje izvedenskega organa,3 v katerem sta sodelovala člana s področja tožnikovih zdravstvenih težav; medicine dela, prometa in športa ter psihiatrije. Sodišče je s pomočjo izvedenskega organa uravnotežilo subjektivnost ostalih dokazov.4 Izvedensko mnenje je bilo v ugotovitvi, da tožnik5 v relevantnem obdobju ni zmožen za delo na delovnem mestu "serviser z omejitvami", s polnim delovnim časom, temveč je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z vsebinskimi omejitvami,6 jasno in prepričljivo. Zaradi posledic prometne nesreče z dne 3. 6. 2016 pri tožniku zaradi ortopedskih težav že obstoji III. kategorija invalidnosti z vsebinskimi razbremenitvami od 20. 3. 2019 dalje. Specialistka s področja psihiatrije je povzela, da ima tožnik normalen psihiatrični status z določenimi težavami na področju psihe, za katere prejema ustrezna zdravila. Izvedenec s področja MDPŠ je opredelil kot pozitivno dejstvo, da tožnik opravlja delazmožnosti primerno delo,7 zaradi česar ni dodatnega slabšalnega vpliva na tožnikovo zdravstveno stanje, ki je bilo povzročeno ob prometni nesreči. Kot ključno je izpostavil, da je kljub temu, da starost privede do določenih sprememb, tožnik zmožen za ustrezno delo8 in takšno delo ne predstavlja tveganja za poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja.

8. Sodišče je v zasledovanju cilja iz 5. člena ZPP ugotavljalo dejansko stanje s pomočjo izvedenskega organa9 in zaradi vztrajajočih pripomb tožnika, z zaslišanjem članov izvedenskega organa odpravilo s strani tožnika zatrjevane pomanjkljivosti oziroma nejasnosti. Tudi po pritožbeni oceni iz izvedenskega mnenja niso razvidne nelogičnosti ali pomanjkljivosti, ki bi vzbujale dvom v pravilnost mnenja. Ugotovitve lečečih specialistov, na katere se sklicuje tožnik, imajo popolnoma drugo vlogo v sodnem postopku in s tem tudi dokazno vrednost. Izvedenski organ mora v sodnem postopku podati nepristransko mnenje o tožnikovi delovni zmožnosti ob soočenju zahtev in tveganj delovnega mesta ter na drugi strani zdravstvenega stanja tožnika. Vloga lečečih specialistov pa je primarno voditi postopke zdravljenja, pri čemer sami nimajo globalnega vpogleda v celotno zdravstveno stanje bolnika, ki ga spremljajo ter zahtev in tveganj dela, ki ga opravlja. Sodišče se je v 24. točki obrazložitve ustrezno dokazno opredelilo do ugotovitev izvedenskega organa. Kot ključno je izpostavilo, da so pri tožniku potrebne stvarne razbremenitve in jih uveljavljena časovna razbremenitev krajšega delovnega časa, ne more nadomestiti.

9. Zatrjevane bolečine10 pa s stališča izvedenskega organa, pri tožniku ne predstavljajo dejavnika, ki bi trajno vplival na njegovo preostalo delovno zmožnost.11

10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

1 Pravilno 1. 4. 2019. 2 Ki jih je priznal toženec v odločbi z dne 3. 5. 2019. 3 Komisije za fakultetna izvedenska mnenja FA. UB. 4 Predvsem izvidov lečečih specialistov, dokumentacije upravnega spisa in zdravstvenega kartona. 5 S srednješolsko izobrazbo, zaposlen na delovnem mestu "serviser z dodatnimi omejitvami" (katerega delovne zadolžitve so priprava računalniške opreme, koordinacija služb in skrb za avtopark). 6 Lažje fizično, psihično manj zahtevno delo, z ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, brez pogostega poklekanja in počepanja, brez dela na terenu, brez dela preko polnega delovnega časa. 7 Lahko sedi, stoji, vstane kadarkoli želi, nima dolgih hoj, ni prenašanja težkih bremen. 8 Opredeljeno v izpodbijani dokončni odločbi toženca. 9 Pridobilo je pisno izvedensko mnenje z dne 2. 7. 2021. 10 Ki so subjektivna kategorija. 11 Vmesna poslabšanja lahko tožnik premosti s priznanjem bolniškega staleža.