Jedro

Sodišče prve stopnje pravilno po izpeljanem dokaznem postopku ni ugotovilo spremenjenih okoliščin. Trditev tožnice, da se njene premoženjske razmere niso izboljšale na odločitev v tej pravdni zadevi ne more vplivati, pravno relevantno bi bilo le, če bi se premoženjske razmere tožnice poslabšale.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izreku o stroških, to je v II. točki spremeni tako, da se znesek 938,80 EUR nadomesti z zneskom 462,60 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice s katerim je zahtevala, da sodišče zniža njeno preživninsko obveznost do sina A. R. iz določenih 257,02 EUR na 100,00 EUR mesečno in tožnici naložilo plačilo 938,80 EUR pravdnih stroškov toženca.

2. Takšno sodbo izpodbija tožnica, uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 383. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom razveljavtive izpodbijane sodbe in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo zato pritožbeno sodišče povzema razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Višina preživnine za toženca je bila res nazadnje valorizirana na 162,91 EUR vendar je tožbeni zahtevek ne glede na to neutemeljen, saj je neutemeljeno zahtevano, da se mesečna preživninska obveznost zniža na 100,00 EUR in je tak zahtevek neutemeljen ne glede na to ali je bila določena preživnina valorizirana na 162,91 EUR (v sodbi 157,00 EUR). Zmotno je stališče pritožbe da je šlo za spremembo tožbe, saj je tožeča stranka med postopkom le uskladila svoj zahtevek glede na uskladitev preživnine z rastjo življenjskih stroškov.

7. Do katerih dokazov se sodišče prve stopnje ni opredelilo pritožba ne pove, le pavšalno zatrjevanje za utemeljenost pritožbe pa ne zadostuje. Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje vpogledalo v kreditno pogodbo, ki jo je predložil oče toženca še ne pomeni, da je pri odločitvi to dejstvo tudi upoštevalo. Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da sodišče prve stopnje te pogodbe pri svoji odločitvi ni upoštevalo in se zato do nje tudi ni opredelilo.

8. Sodišče prve stopnje je v dokaznem sklepu sicer res vpogledalo vse predložene listine, dokazno ocenilo in upoštevalo pa je le tiste, ki so za odločitev v tem pravdnem postopku pomembne.

9. Kakšne poizvedbe je sodišče prve stopnje opravilo po koncu glavne obravnave pritožba ne pove, ne pove niti ali se sodba na rezultate teh poizvedb opira ali ne, zato se pritožbeno sodišče s takšno pritožbeno grajo, ki na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ni vplivala ni ukvarjalo.

10. Toženec se je v najeto stanovanje preselil po sklenitve sodne poravnave s katero je bila določena višina tožničine preživninske obveznosti zato to dejstvo na potrebe ugotovljene ob sklenitvi sodne poravnave nima nobenega vpliva. Za odločitev v tej pravdni zadevi je pomembno le, da se potrebe toženca niso zmanjšale oziroma, da se niso zmanjšale pridobitne zmožnosti tožnice.

11. Sodišče prve stopnje pravilno po izpeljanem dokaznem postopku ni ugotovilo spremenjenih okoliščin. Trditev tožnice, da se njene premoženjske razmere niso izboljšale na odločitev v tej pravdni zadevi ne more vplivati, pravno relevantno bi bilo le, če bi se premoženjske razmere tožnice poslabšale.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica ravnala negospodarno - po sklenitvi sodne poravnave je prejela kupnino 54.000,00 EUR, ki pa jo je že porabila nato pa v letu dni po sklenitvi poravnave vložila tožbo na znižanje preživnine. Za kupnino trdi, da jo je porabila za dolgove, adaptacijo najetega stanovanja in nakup avtomobila. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo katere ravnanja tožnice je štelo za negospodarna.

13. Tožnica trdi, da bi moralo sodišče izračunati koliko denarja še ima, ker od tega ker nima več, preživnine ne more plačati. S takšnim razlogovanjem bi se plačilu preživnine lahko izognil prav vsak, ki je ne želi plačevati.

14. Toženec se redno šola in dokler se bo redno šolal mu je tožnica dolžna plačevati preživnino, trenutne ocene toženca v šoli pa na dolžnost plačevanja preživnine ne vplivajo.

15. Toženčev zaslužek s študentskim delom je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo zato so pritožbena izvajanja v tej smeri neutemeljena.

16. Kakor je obrazložilo že sodišče prve stopnje preživninska obveznost staršev ne preneha, če se otrok po dopolnjenem 18 letu starosti še redno šola. Datum toženčeve polnoletnosti 3. 11. 2017 na odločitev v tej pravdni zadevi torej ne vpliva.

17. Ali je oče toženca zaposlen ali ne za odločitev ni pomembno, saj oče ni zahteval zmanjšanja svoje preživninske obveznosti.

18. Pritožbeni razlogi v tem obsegu niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

19. Utemeljena pa je pritožba glede izračuna stroškov postopka s strani sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je spor ovrednotilo s 400 točkami,čeprav je v 2. točki Tar. št. 18 Odvetniške tarife postopek za zakonito preživljanje ovrednoten s 160 točkami in tako tožencu pripada 160 točk za odgovor na tožbo, 160 točk za prvo pripravljalno vlogo, 160 točk za prvi narok za glavno obravnavo, 80 točk za drugi narok za glavno obravnavo in 250 točk urnine za dve obravnavi, kar znaša 810 točk povečano za 2% materialne stroške 16,20 EUR, skupaj torej 826,20 točk z 22% DDV v višini 181,70 točk pa 1.008 točk kar znaša 462,60 EUR.

20. Pritožba glede stroškov je utemeljena zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v tem obsegu spremenilo (358. člen ZPP).