Jedro

V primeru izbrisa po skrajšanem postopku je likvidacijski postopek nadomeščen z notarsko overjeno izjavo članov, da prevzemajo morebitne obveznosti do upnikov. Zato zakonodajalčev namen ni bil tak, da bi se moral tudi ob izostanku premoženja, terjatev in upnikov izvesti postopek rednega prenehanja po določilih 402. do 424.čl. ZGD-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišče prve stopnje s p r e m e n i tako da se v sodni register vpiše sklep o prenehanju G.T. g.i.z. po skrajšanem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za vpis v sodni register prenehanja gospodarskega interesnega združenja in izbris iz sodnega registra po skrajšanem postopku zavrnilo. Meni, da lahko gospodarsko interesno združenje glede na določila 2. in 3. odst. 576.čl. ZGD - 1 preneha zgolj po izvedenem likvidacijskem postopku, ne pa tudi z izbrisom iz sodnega registra po skrajšanem postopku.

Zoper ta sklep se je pritožil subjekt vpisa in predlagal nadomestitev izpodbijanega sklepa z vpisom izbrisa pravnega subjekta iz registra pravnih oseb po skrajšanem postopku. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in zato neupravičeno zavrnilo predlog pritožnika za vpis prenehanja gospodarskega interesnega združenja in izbris iz sodnega registra po skrajšanem postopku. V pritožbi se sklicuje na določila 3.odst. 576.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), kjer je jasno navedeno, da se za postopke likvidacije gospodarskega interesnega združenja smiselno uporabljajo določila o likvidaciji delniške družbe. Ker je sestavni del določil, ki urejajo likvidacijo delniške družbe tudi 2. pododdelek 9. oddelka ZGD-1, ki ureja prenehanje delniške družbe po skrajšanem postopku, po mnenju pritožnika tudi ta določila veljajo in se uporabljajo za likvidacijo gospodarskega interesnega združenja. Ker je likvidacija institut prenehanja družbe, ki omogoča ob izpolnjevanju zakonskih pogojev tako redno kot skrajšano obliko, pritožnik ne vidi razloga, da se za gospodarsko interesno združenje ne bi uporabil inštitut prenehanja družbe po skrajšanem postopku. Varstvo tretjih je zagotovljeno v obeh primerih, v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku pa so upniki celo v boljšem položaju kakor v postopku redne likvidacije, saj na podlagi izjav družbenikov o prevzemu izpolnitve morebitnih dolgov ta lahko izbira prevzemnika - dolžnika, zoper katerega bo uveljavljal prevzeti dolg pravnega subjekta v likvidaciji.

Pritožba je utemeljena.

Prenehanje in likvidacija gospodarskega interesnega združenja (g.i.z.) sta urejena v 576.čl. ZGD-1. Po 2.odst. 576.čl. ZGD-1 je z nastankom vzroka za prenehanje g.i.z. potrebno začeti likvidacijski postopek. Za postopek likvidacije pa se smiselno uporabljajo določbe o likvidaciji delniške družbe (3.odst.576.čl. ZGD-1).

Prenehanje delniške družbe je urejeno v 9. oddelku 4. poglavja ZGD-1. Zakon v tem poglavju ureja dve obliki prenehanja in sicer redno prenehanje in prenehanje po skrajšanem postopku brez likvidacije. Namen izvedbe postopka rednega prenehanja (likvidacije) je v tem, da se na zakonsko in po sprejetih pravilih določen način pred izbrisom družbe iz sodnega registra uredijo vsa razmerja med delničarji in zlasti, da se pred izbrisom subjekta uredijo vse njegove obveznosti do upnikov, med katere spadajo tudi delavci. Zato je ena bistvenih nalog tega postopka, da se v njem pred izbrisom subjekta izterjajo njegove terjatve do dolžnikov, da se unovči premoženje subjekta in da se pred koncem postopka poplačajo upniki, nato pa med delničarje razdeli preostanek premoženja. To pa pomeni, da je tak postopek smiselen le v primerih, ko je potrebno pred izbrisom subjekta te naloge tudi dejansko opraviti. V primerih, ko pa so ta vprašanja že razrešena, zlasti pa v primerih, ko niso ogroženi interesi upnikov pa je zakonodajalec predpisal izjemno obliko prenehanja družbe in sicer prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije. To prenehanje dejansko temelji na istih načelih kot redno prenehanje, pri čemer pa se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo delničarjev, družbenikov ali članov, da bodo osebno poravnali morebitne preostale obveznosti upnikom. V takih primerih je neprimerno izvajati dolgotrajnejši, zahtevnejši in neprimerno dražji postopek rednega prenehanja, saj bi bil tak postopek če subjekt terjatev nima, če sploh nima premoženja, ki bi ga bilo potrebno unovčiti in ko niti nima upnikov, delničarji pa se sporazumno dogovorijo o delitvi preostalega premoženja, dejansko nesmiselen.

Glede na zgoraj ugotovljeno pa tudi pritožbeno sodišče meni, da je stališče sodišča prve stopnje, da izbris g i.z. po skrajšanem postopku (po določilih 425 do 429.čl. ZGD-1), četudi so zato podane predpostavke (subjekt nima premoženja, ki bi ga bilo treba unovčiti, nima terjatev, niti nima upnikov), ni mogoč, materialno pravno zmotno. ZGD-1 se v 2. in 3.odst. 576.čl. res sklicuje na likvidacijski postopek in bi zgolj besedna analiza teh zakonskih določb potrjevala pravilnost v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje izraženo stališče. Ob upoštevanju že spredaj navedenega in pri tem zlasti, da je v primeru izbrisa po skrajšanem postopku likvidacijski postopek nadomeščen z notarsko overjeno izjavo članov, da prevzemajo morebitne obveznosti do upnikov, pa po prepričanju pritožbenega sodišča tudi uporaba določil 425. do 429.čl. ZGD-1 ni izključena. Zato ker tudi upniki v takem primeru niso prav v ničemer v slabšem položaju, kot bi bili v primeru rednega prenehanja, pritožbeno sodišče ocenjuje, da dejansko zakonodajalčev namen ni bil tak, da bi se moral tudi ob izostanku premoženja, terjatev in upnikov izvesti postopek rednega prenehanja (ki bi bil dejansko sam sebi namen) po določilih 402. do 424.čl. ZGD-1. Nenazadnje na pravilnost takega stališča kaže tudi dejstvo da celo Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba, Ur.l. RS 114/05, 42/06), ki je sicer res podzakonski predpis, prenehanje združenja po skrajšanem postopku izrecno navaja in ureja v svojem 88.členu.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagatelj predlogu za izbris po skrajšanem postopku priložil sklep skupščine združenja, ki po vsebini ustreza zahtevam iz 426.čl. ZGD-1 (pri čemer je sicer sklep o imenovanju likvidacijskega upravitelja nepotreben) ter notarsko overjene izjave vseh članov, da so poplačane vse obveznosti subjekta, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. S tem je izpolnil pogoje za vpis sklepa o prenehanju združenja po skrajšanem postopku, saj sklep po vsebini izpolnjuje kriterije iz 1.odst.425.čl. ZGD-1 (32.čl. Uredbe). Sklep pa vsebuje tudi dogovor o delitvi premoženja.

Po določilih 40.čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg) sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča, če je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, registrsko sodišče pa je zmotno uporabilo materialno pravo (3.tč.1.odst). Ker je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno zavrnilo predlog za vpis prenehanja združenja po skrajšanem postopku, pritožbeno sodišče s tem sklepom odreja vpis predlaganega sklepa, kot določata 2.odst. 40.čl. ZSReg.