Jedro

Odsotnost konkretizirane obrazložitve za točno določen primer, zgolj z navedbo členov določil ZKZ in Pravilnika in odsotnostjo argumentiranega in konkretiziranega odgovora na navedbe strank, ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Ptuj št. 331-7/2022 (05079) z dne 11. 5. 2023 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Iz izpodbijane odločbe

1.Upravna eneta Ptuj je z delno odločbo št. 331-7/2022 z dne 11. 5. 2023 odločila, na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-4/2020 (05077) z dne 14. 10. 2020, ki je postala pravnomočna dne 3. 5. 2021 vlagajo komasacijski upravičenci A. A. in B. B., lastnika vsak do 1/2 v komasacijski sklad na komasacijskem območju KO ... zemljišča: katastrska občina ..., številka parcele 327, v površini 10810 m2, vrednost cenilnih enot (v nadaljevanju C.E.) 603130, razred A 9252, razred B 1558, zaradi zmanjšanja vrednosti zaradi povečanih površin poti (2,47 %) v vrednosti C.E. -14897, končna vrednost cenilnih enot v višini 588233. Skladno z 2. točko izreka se iz komasacijskega sklada komasacijskemu udeležencu dodelijo zemljišča: katastrska občina ..., parcela 4067, zemljišče površine 9016, vrednosti C.E. 568008, razred A 9016, katastrska občina ..., parcela 5040, zemljišče površine 1557 m2, vrednost C.E. 20241, razred B 1557, skupna dodeljena površina 10573 m2, v vrednosti C.E. 588249, razlika vrednosti 16. Vrednostna razlika se zaradi male vrednosti ne poračuna (3. točka izreka). Grafični prikaz novo dodeljenih parcel z vpisanimi zemljiškokatastrskimi točkami, je na koncu odločbe (4. točka izreka). V predlogu za vknjižbo novo dodeljenih zemljišč se briše vknjižba uvedbe komasacijskega postopka (5. točka izreka). Vsi komasacijski udeleženci oz. njihovi zastopniki so bili v naravi seznanjeni z mejami novo dodeljenih zemljišč iz komasacijskega sklada v času prenosa mej v naravo jeseni 2022. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenimi zemljišči v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva po zakonu o pravdnem postopku (6. točka izreka). Če komasacijski udeleženci v začasno posest dodeljenih zemljišč ne obdelujejo, niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka (7. točka izreka). Pritožba zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (8. točka izreka). Posameznemu komasacijskemu udeležencu se vroči odločba o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada tako, da se mu vroči le tisti del 1., 2. in 3. točke izreka odločbe, ki se nanaša nanj (9. točka izreka). Komasacijski udeleženci niso dolžni plačati nobenih stroškov postopka komasacije (10. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane delne odločbe izhaja, da je predlog uvedbe komasacijskega postopka podal RS - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju Sklad), ki je na terenu zbral izjave lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti 80 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Vsi komasacijski udeleženci so bili na obravnavo na terenu pisno vabljeni. Prvostopenjski organ je v skladu s 63. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in 8. členom Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik) razgrnil elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja KO ..., v času med 12. 4. 2022 in 27. 4. 2022. Prvostopenjski organ je izdal dne 26. 5. 2022 sklep o potrditvi elaborata idejne zasnove ureditve navedenih zemljišč v skladu z 9. členom Pravilnika. Sklep o potrditvi elaborata obstoječega stanja zemljišč je prvostopenjski organ izdal dne 26. 5. 2022 v skladu z 12. členom Pravilnika. Elaborat vrednotenja zemljišč na navedenem komasacijskem območju KO ... je bil v skladu s 63. členom ZKZ in 13. členom Pravilnika razgrnjen v času med 12. 4. 2022 in 27. 4. 2022. Elaborat nove razdelitve zemljišč na navedenem komasacijskem območju je prvostopenjski organ v skladu z 63. členom ZKZ in 17. členom Pravilnika razgrnil v času med 30. 8. 2022 do 14. 9. 2022. Sklepi elaboratov so bili objavljeni na krajevno običajen način. Na razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč so bile podane tri pripombe komasacijskih upravičencev, ki so bili vabljeni na ustno obravnavo in jim je bila predočena možna rešitev. Predlog elaborata nove razdelitve zemljišč iz komasacijskega sklada se je potrdil s predlaganimi spremembami in sprejetimi rešitvami, zapisnikom št. 331-6/2022 (05079) z dne 8. 11. 2022 in je bil tudi potrjen s sklepom na sestanku komasacijskega odbora. Vsi komasacijski udeleženci so bili v naravi seznanjeni z mejami novo dodeljenih zemljišč iz komasacijskega sklada, v času prenosa mej v naravo.

3.Zoper prvostopenjsko odločbo se je tožeča stranka pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo z dne 25. 10. 2023 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

4.Iz dokumentov konkretne zadeve je bilo med drugim razvidno, da je Sklad podal pripombo oziroma predlog na razgrnjen elaborat, in sicer naj se iz tabele št. 8 prestavi predvideno pritožnikovo zemljišče v tabelo 5 in se tako Skladu zaokroži površina, saj ima tožnik nadomestno koriščenje in bi bilo prvotno zemljišče po sprovedbi menjave prosto. Prvostopenjski organ je sledil in o spremembi lokacije dodeljenega zemljišča seznanil tožnika. Iz dokumentom konkretne zadeve priloženega zapisnika ustne obravnave z dne 8. 11. 2022 je razvidno, da se je tožnik s spremembo lokacije strinjal in to potrdil tudi s svojim podpisom.

Tožbene navedbe

5.Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu in pojasnjuje, da je ugotovitev drugostopenjskega organa, da je tožnik solastnik do 1/2 v komasacijski sklad vloženega zemljišča parc. št. 327 k.o. ... zmotna. Navedeno zemljišče je bilo z denacionalizacijsko odločbo z dne 8. 9. 1997 vrnjeno v last staršem tožnika, A. A. in B. B., ki sta že pokojna. V zvezi z zapuščino staršev tožnika navedenim kmetijskim zemljiščem, vloženem v sporni komasacijski sklad pa sta v teku zapuščinska postopka pri Okrajnem sodišču na Ptuju, in sicer po pokojni B. B. pod opr. št. D 417/2022 in po pokojnem A. A. pod opr. št. D 732/2016. Zapuščinska postopka še nista bila zaključena, zaradi česar o dedovanju spornega zemljišča, upoštevanega v komasacijskem skladu, še ni bilo odločeno. V zemljiški knjigi sta torej kot lastnika tega zemljišča knjižena še vedno pokojna starša tožnika. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko upravno odločbo zavrnil z utemeljitvijo, da se je tožnik na upravnem naroku dne 8. 11. 2022 strinjal z zamenjavo zemljišča, katero je bilo predhodno dodeljeno komasacijskim upravičencem, staršem tožnika, iz komasacijskega sklada, ker je zapisnik o navedeni ustni obravnavi s svojim zapisanim strinjanjem podpisal. Kljub dejanski spornosti navedenega soglasja tožnika, kot ga tožnik opisuje v svoji pritožbi v smislu zavedenosti s strani upravnega organa, to soglasje ne more biti podlaga za upravičeno zamenjavo dodeljenih zemljišč staršem tožnika iz komasacijskega sklada na zahtevo drugega komasacijskega upravičenca. Tožnik namreč še ni lastnik v komasacijski sklad vloženega zemljišča, saj je zgolj zakoniti dedič lastnikov tega zemljišča, pri čemer v zapuščinskem postopku še ni odločeno, ali bo tožnik to zemljišče podedoval. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne organu v ponovno odločanje. Priglaša stroške postopka.

Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo

6.V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe tožeče stranke ter navaja, da zmotna navedba drugostopenjske odločbe, da je tožnik solastnik v deležu 1/2 v komasacijo vloženega zemljišča, ne vpliva na odločitev v upravni zadevi, saj gre zgolj za očitno pomoto. Nesporno dejstvo je, da je tožeča stranka kot komasacijski udeleženec sodelovala v postopku pred izdajo prvostopenjske odločbe, in sicer v svojstvu dediča po svojih pokojnih starših, ki sta še vedno zemljiškoknjižna lastnika vloženega zemljišča. To je tudi pravilno, saj ZKZ določa, da se pri vlaganju zemljišč v komasacijski sklad upošteva zemljiškoknjižno stanje njihovega lastništva. Tožeča stranka po oceni tožene stranke nima prav, ko trdi, da je soglasje, ki ga je podala v zvezi z zamenjavo zemljišč na ustni obravnavi 8. 11. 2022 sporno zaradi njegove zavedenosti iz razloga, ker še ni lastnik vloženega zemljišča. Tožeča stranka je imela namreč že v postopku na prvi stopnji položaj komasacijskega udeleženca in s tem položaj univerzalnega pravnega naslednika pokojnih lastnikov vloženega zemljišča, v okviru katerega uveljavlja vse pravice ter nosi vse obveznosti, ki izvirajo iz komasacijskega postopka. Zato je okoliščina ali je že lastnik vloženega zemljišča za odločitev v zadevi nerelevantna.

Navedbe v pripravljalni vlogi

7.Tožeča stranka še v pripravljalni vlogi navede, da v predmetni zadevi niti prvostopenjski, niti drugostopenjski upravni organ nista upoštevala zemljiškoknjižnega stanja lastništva zemljišča vloženega v komasacijski sklad, saj sta tožnika kot enega izmed dedičev že pred zaključenim zapuščinskim postopkom obravnavala kot stranko komasacijskega postopka v svojstvu vlagatelja zemljišča v komasacijski sklad. Pomote pri podeljevanju statusa komasacijskega udeleženca v tem postopku ni mogoče šteti za očitno pisno pomoto. Na upravnem naroku dne 8. 11. 2022 je tožnik podpisal zapisnik, ki je vseboval tudi tožnikovo domnevno soglasje s spremembo lokacije novo dodeljenega zemljišča. Tožnik je pojasnil v pritožbi, da je bil zapisnik naroka po upravni delavki že vnaprej pripravljen, da ga ni mogel prebrati, ker s seboj ni imel očal, niti ni bil seznanjen s strani upravne delavke z vsebino zapisnika.

Glavna obravnava

8.Sodišče je skladno s prvim odstavkom 51. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopku upravnega spora uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi v navzočnosti tožeče stranke, medtem ko je tožena stranka opravičila izostanek ter soglašala, da se glavna obravnava opravi v njeni odsotnosti.

9.O trditvah strank je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v izpodbijano odločbo z dne 11. 5. 2023 (A3), v odločbo organa druge stopnje z dne 25. 10. 2023 (A2), v zemljiškoknjižni izpisek za parc. št. 327 k.o. ... (A4), v pritožbo tožnika (A5), v vabilo na zapuščinsko obravnavo Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. D 732/2016 (A6), v vabilo na zapuščinsko obravnavo Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. D 732/2016 (A7), v odločbo UE Ptuj z dne 8. 9. 1997 (A8), v zgodovinski izpisek iz ZK z dne 30. 4. 2011 (A9), pritožba na delno odločbo z dne 29. 9. 2023, zapisnik UE Ptuj z dne 8. 11. 2022 in vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu ter zaslišalo tožnika.

Glede datuma odločitve

10.Sodišče je na glavni obravnavi snemalo zaslišanje tožeče stranke, prepis zvočnega posnetka je bil po podatkih sodnega spisa tožeči stranki in toženi stranki vročen dne 29. 5. 2024. Sodišče je izdajo sodbe pridržalo do dokončnosti prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave. Ob upoštevanju roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa (5 dni), je tako sodišče sodbo izdalo prvi delovni dan po dokončnosti zapisnika, to je dne 4. 6. 2024.

K točki I izreka:

11.Tožba je utemeljena.

12.V obravnavani zadevi je sporna odločitev izpodbijane odločbe o komasaciji. Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti.

13.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je komasacija postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67% (sedaj dve tretjini) kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Komasacija se uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ), pri čemer je v konkretnem primeru odločba o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-4/2020 (05077) z dne 14. 10. 2020 postala pravnomočna dne 5. 3. 2021.

14.V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ).

15.Upravna enota Ptuj je kot prvostopenjski organ v izpodbijani delni odločbi navedla, da so bile na razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč komasacijskega območja KO ..., podane tri pripombe komasacijskih udeležencev, ki so bile obravnavane na ustni obravnavi. Predlog elaborata nove razdelitve zemljišč iz komasacijskega sklada za komasacijsko območje KO ..., se je potrdil s predlaganimi spremembami in sprejetimi rešitvami - zapisnik št. 331-6/2022 (05079) z dne 8. 11. 2022 in je bil potrjen s sklepom na sestanku komasacijskega odbora. Drugostopenjski organ je zapisal, da se je tožnik s spremembo lokacije strinjal in to potrdil s svojim podpisom.

16.Ni sporno dejstvo, da tožnik ni lastnik v komasacijski sklad vloženega premoženja, temveč zakoniti dedič lastnikov (svojih staršev) in tudi ne edini dedič, saj je teh po navedbah tožnika pet. Tožena stranka pojasni, da je tožnik že na prvi stopnji imel položaj komasacijskega udeleženca in s tem položaj univerzalnega pravnega naslednika pokojnih lastnikov. Univerzalno pravno nasledstvo vključuje materialno in procesno nasledstvo. Dedič postane s trenutkom zapustnikove smrti subjekt vseh pravic in obveznosti zapustnika, da pridobi zapuščino, mu ni treba storiti nič, pridobi jo po samem zakonu (ipso iure). Velja domneva, da dediči dediščino sprejemajo, lahko pa to domnevo izpodbijejo s tem, da izjavijo, da se dediščini odpovedujejo. V zapuščinskem postopku še ni odločeno, ali bo tožnik sporno zemljišče dedoval in v kakšnem obsegu, saj je po navedbah tožnika med dediči spor. Prav tako iz spisa ne izhaja, da je tožnik skrbnik zapuščine, kar podpisani dediči v Obvestilu z dne 28. 10. 2020 tudi izpostavijo, zakaj se organ organ obrača samo na tožnika kot enega izmed dedičev. V zemljiški knjigi sta kot lastnika spornega zemljišča vpisana B. B. in A. A., vsak do 1/2 celote.

17.Tožena stranka dokazuje tožnikovo soglasje za spremembo lokacije novo dodeljenega zemljišča z zapisnikom z dne 8. 11. 2022, da se iz Tabele 8 komasacijskega udeleženca ..., prestavi v Tabelo 5, tako, da se Skladu zaokroži površina. Izpodbijana odločba ne obrazloži dejanskega stanja v naravi, glede spremembe lokacije, temveč se pavšalno sklicuje na Tabele, ki jih ne obrazloži. Prav tako iz obrazložitve ni razvidno, kaj pomeni takšna sprememba v naravi za sporno zemljišče v solasti tožnikovih staršev. Komasacija kot agrarna operacija je primeren ukrep za smotrno izkoriščanje zemljišč, s tem pa tudi za zagotavljanje gospodarske funkcije lastnine (67. člen Ustave), saj po naravi stvari lahko lastnik svoja zemljišča izkorišča bolj smotrno, če tvorijo zaokroženo celoto, kot če so zemljišča enega lastnika razpršena na več lokacijah.

18.Tožnik je že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo navajal, da želi ostati na parceli 327 (...), ki je 1 km (oz. 500 m kot je zaslišan izpovedal) oddaljena od kmetije, medtem ko je dodeljena parcela oddaljena 11 km, zato ne more gnojiti in silirati koruze zaradi prevelikih stroškov in porabe časa. Drugostopenjski organ ni odgovoril na pritožbo tožnika, temveč se je pavšalno skliceval na zapisnik ustne obravnave z dne 8. 11. 2022 o soglasju tožnika. Toženo stranko navedeno soglasje ne odvezuje obrazložitve dejanskih okoliščin in razlogov za odločitev glede dodelitve zemljišč in izvedbe zakonitega, pravilnega in poštenega postopka. Upravni organ mora stranko poučiti o njenih pravicah in obveznostih glede na podano dejansko stanje in jo seznaniti z vsemi okoliščinami zadeve (7. člen ZUP- varstvo pravic strank). Zato odsotnost konkretizirane obrazložitve za točno določen primer, zgolj z navedbo členov določil ZKZ in Pravilnika in odsotnostjo argumentiranega in konkretiziranega odgovora na navedbe strank, ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo.

19.Sodišče ocenjuje, da je izpodbijana delna odločba v tem delu neobrazložena, kot tudi glede upravičenosti tožnika, da v imenu dedičev upravlja zapuščino, kot tudi glede na namen komasacije, do te mere, da onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka. Upravna odločba mora biti namreč izdana v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva, zato so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju.

20.Na podlagi navedenega tako sodišče ugotavlja, da je bila v predmetnem postopku podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP). Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijano delno odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.

21.Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati četrti odstavek 64. člena ZUS-1 in se opredeliti do navedb tožnika v pritožbi kot v tožbi in izdano odločbo ustrezno obrazložiti.

K točki II izreka:

22.Odločitev o zahtevku tožnice za povrnitev stroškov postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

23.Ker je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na glavni obravnavi, se tožniku v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 385,00 EUR in 22% DDV, skupaj 469,70 EUR.

24.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov tožnika ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

------------------------------

Enako Kerševan E. (ur.), ZUS-1 s komentarjem, cit. zgoraj, str. 266, točka 5. in 7.

Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10. 11. 2004.

Zveza:

Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 63, 63/4 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.