Jedro

Opustitev predložitve dokazila o plačilu dolžne sodne takse za tožbo predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, s katero zakonodajalec uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesno disciplino strank. Ta pomanjkljivost pa ni takšne narave, da bi preprečevala vsebinsko obravnavanje tožbe, zato jo je mogoče odpraviti le do končanega predhodnega preizkusa tožbe, to je do vročitve tožbe toženi stranki v odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 25.2.2005 ugotovilo, da se tožba šteje za umaknjeno in pravdni postopek ustavilo, svojo odločitev pa oprlo na določbo 2. odstavka 105.a člena ZPP. S sklepom dne 4.3.2005 pa je odmerilo stroške tožene stranke v višini 77.200,00 SIT in svojo odločitev oprlo na določbi 1. odstavka 158. in 1. ter 7. odstavka 163. člena ZPP.

Tožeča stranka s pritožbo izpodbija oba sklepa. Navaja, da je bila taksa za tožbo plačana pravočasno, 10.1.2005, pri čemer je bila kopija potrdila o plačilu poslana sodišču v predvidenem 15 dnevnem roku. V kolikor bi držala navedba sodišča o neplačilu sodne takse, je sodišče z vročitvijo tožbe toženi stranki v odgovor bistveno kršilo določbe pravdnega postopka in zato tudi neutemeljeno naložilo tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

Pritožbi sta utemeljeni.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka dne 29.11.2004 proti toženi stranki vložila tožbo zaradi plačila 1.780.000,00 SIT s pripadki, pri čemer dokazila o plačilu sodne takse za tožbo ni priložila (1. odstavek 180., 1. odstavek 105.a člena ZPP). Dne

1.12.2004 je sodnica odredila vročitev tožbe v odgovor toženi stranki, in tožena stranka je na tožbo odgovorila dne 22.12.2004. S sklepom dne 27.12.2004 je sodišče pozvalo tožečo stranko, da tožbo dopolni s predložitvijo dokazila o plačani sodni taksi, in jo opozorilo na posledice, če v skladu s sklepom ne bo ravnala. Sklep je bil pooblaščencu tožeče stranke vročen 4.1.2005. S sklepom dne

25.2.2005 je sodišče pravdni postopek ustavilo, ker je štelo, da je tožba umaknjena, saj tožeča stranka ni ravnala v skladu s sklepom z dne 27.12.2004, ker dokazila o plačilu sodne takse za tožbo ni predložila. Tožena stranka, ki je ta sklep prejela 1.3.2005, je s pisno vlogo dne 2.3.2005 zahtevala povrnitev pravdnih stroškov po specificiranem stroškovniku. S sklepom dne 4.3.2005 je sodišče pravdne stroške tožene stranke odmerilo in jih na pravni podlagi 1. odstavka 158. člena ZPP naložilo v plačilo tožeči stranki (znesek

77.200,00 SIT s pripadki).

Zaradi povedanega ni točna pritožbena ugotovitev tožene stranke, da je pravočasno in v skladu s sklepom sodišča z dne 27.12.2004 predložila dokazilo o plačilu sodne takse za tožbo, saj podatki spisa te trditve ne potrjujejo, kakšnih dokazov za svojo nasprotno trditev pa tožeča stranka v pritožbi niti ni ponudila. Pritožbi je sicer priložila plačilni nalog, ki potrjuje, da je bila sodna taksa za tožbo v znesku 17.100,00 SIT plačana 10.1.2005 (torej v 15 dnevnem roku), ni pa dokazala, da je sodišču pravočasno predložila dokazilo o plačilu dolžne sodne takse.

Kljub temu pa je pritožbeno opozorilo, da v obravnavanem primeru ni bilo pogojev za uporabo določbe 2. odstavka 105. a člena ZPP, utemeljeno. ZPP v 105.a členu taksativno našteva vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Takšna vloga je tudi tožba, kateri mora biti predloženo dokazilo o plačilu dolžne sodne takse (1. odstavek 105.a člena, 1. odstavek 180. člena ZPP). Če tožbi ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse, ki morajo biti plačane po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s takšno vlogo kot z nepopolno vlogo. Neplačilo sodne takse oziroma opustitev predložitve dokazila o njenem plačilu predstavlja sicer formalno pomanjkljivost tožbe, s katero zakonodajalec uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesno disciplino strank. Ni pa takšne narave, da bi preprečevalo vsebinsko obravnavanje tožbe (kot npr. nerazumljiva tožba, ki terja ravnanje sodišča po 1. odstavku 108. člena ZPP v vseh fazah postopka, saj preprečuje vsebinsko obravnavanje tožbe). Zato je takšno formalno pomanjkljivost tožbe mogoče odpraviti le do končanega predhodnega preizkusa tožbe, to je do vročitve tožbe toženi stranki v odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP). V nasprotnem primeru (če torej nepopolno tožbo sodišče vroči toženi stranki v odgovor) mora sodišče zaradi zamude opravljenega procesnega dejanja (ravnanja z nepopolno vlogo) tožbo vsebinsko obravnavati in sodno takso za tožbo prisilno izterjati.

Ker v obravnavanem primeru sodišče ni tako ravnalo, marveč je kljub formalno nepopolni tožbi le-to vročilo toženi stranki v odgovor (tožena stranka pa je nanjo tudi odgovorila), nato pa šele izdalo sklep na pravni podlagi 1. odstavka 108. člena ZPP in nato izpodbijana sklepa, je zagrešilo z izdajo sklepa o ustavitvi postopka relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavka

339. člena ZPP, kar tožena stranka tedaj utemeljeno uveljavlja.

Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep razveljavilo, zaradi takšne odločitve pa tudi izpodbijani sklep z dne 4.3.2005 o odmeri stroškov, saj pogoji za ustavitev pravdnega postopka niso bili podani in zato tudi ne za izpodbijano stroškovno odločitev na pravni podlagi

1. odstavka 158. člena ZPP.

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP, odločitev o pritožbenih stroških pa na določbi 3. odstavka

165. člena ZPP.