Jedro

Za ugotovitev, da je podan temelj neupravičeni pridobitvi na podlagi določbe četrtega odstavka 210. člena ZOR, zadostuje dejanska ugotovitev, da je tožena stranka prejela projektantsko dokumentacijo tožeče stranke, pa čeprav posredno preko družbe A., ki je bila izdelana v pričakovanju skupnega dolgoročnega poslovnega sodelovanja, ki pa se kasneje ni uresničilo. Teoretično vzeto gre za t.i. kondikcijo „causa data causa non secuta.“ Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve ni terjatev, ki bi jo bilo mogoče šteti za terjatev iz gospodarske pogodbe, kakor zmotno meni revident. Nastala je zato, ker je tožeča stranka opravila delo v pričakovanju sklenitve (gospodarske) pogodbe, do česar pa ni prišlo. Terjatev iz neupravičene obogatitve zastara v splošnem zastaralnem roku iz 371. člena ZOR in znaša pet let.

Izrek

Revizija se zavrne.

Revident sam krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke po temelju utemeljen (vmesna sodba).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo.

3. Tožena stranka z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča, pri čemer uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga razveljavitev sodb sodišč nižje stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo obeh sodb tako, da se tožbeni zahtevek s stroškovno posledico v celoti zavrne.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta se pravdni stranki dalj časa intenzivno pogovarjali o dolgoročnem poslovnem sodelovanju v zvezi z izgradnjo teniške dvorane in zunanjih igrišč (pri H.) ter o tem podpisali tudi pismo o nameri. Na tej podlagi in na podlagi številnih kontaktov, ki jo izkazuje obsežna korespondenca med njima, je tožeča stranka pripravila dokumentacijo, potrebno za izdajo lokacijskega dovoljenja (izdano je bilo dne 21. 8. 1996). Do same sklenitve pogodbe o dolgoročnem sodelovanju ni prišlo. Ko je leta 1998 postalo očitno, da je nameravani skupni projekt propadel, je tožeča stranka za svoje opravljeno delo toženi stranki izstavila račun (št. 71-98), ki pa ga je ta zavrnila. Tožena stranka je nadaljevala z izgradnjo teniške hale v lastni režiji.

5. Sodišči nižjih stopenj sta tožbeni zahtevek obravnavali kot zahtevek na podlagi določbe četrtega odstavka 210. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (neupravičena pridobitev).

6. Revident uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker v listinah in izpovedbi prič naj ne bi bilo nobene opore za zaključek, „da je tožeča stranka (pravilno najbrž: tožena stranka) projektno dokumentacijo uporabila pri pridobitvi lokacijskega dovoljenja.“ Zatrjuje, da je bilo dovoljenje „izdano na podlagi povsem druge dokumentacije, pripravljene po drugem projektantu, za bistveno spremenjeni projekt.“ Nadaljuje, da ni „nobene listine, ki bi izkazovala okoliščino, da je tožena stranka projektno dokumentacijo od tožeče stranke prejela in da je bila ta projektna dokumentacija uporabljena pri pridobitvi lokacijskega dovoljenja.“ Prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, ali je bila projektna dokumentacija izročena prav toženi stranki, pač pa je zapisalo v drugem odstavku na 4. strani sodbe, da izhaja iz listinske dokumentacije, da je „tožeča stranka opravila vsa projektantska in spremljajoča dela po ponudbeni specifikaciji iz t. 3.0 ponudbe in jih izročila družbi A., ki je bila pooblaščena za vodenje in usklajevanje vseh potrebnih nadaljnjih postopkov.“ . Za ugotovitev, da je podan temelj neupravičeni pridobitvi na podlagi določbe četrtega odstavka 210. člena ZOR, zadostuje dejanska ugotovitev, da je tožena stranka prejela projektantsko dokumentacijo tožeče stranke, pa čeprav posredno preko družbe A., ki je bila izdelana v pričakovanju skupnega dolgoročnega poslovnega sodelovanja v zvezi z izgradnjo teniške dvorane in zunanjih igrišč, podlage, ki pa se kasneje ni uresničila. Teoretično vzeto gre za t.i. kondikcijo „causa data causa non secuta.“

8. Po določbi prvega odstavka 210. člena ZOR je treba v primerih neupravičene pridobitve „nadomestiti vrednost dosežene koristi.“ Ta vrednost ne pomeni zgolj subjektivne koristi obogatene stranke, pač pa gre za objektivno korist, upoštevajoč konkretne okoliščine na strani obogatene stranke. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, po katerih je projektna dokumentacija nastajala na podlagi intenzivnega sodelovanja med strankama tega postopka in „so bili izdelani različni osnutki idejnih rešitev, opravljeni skupni ogledi...,“ ni razumnega dvoma, da je izdelana projektna dokumentacija pomenila določeno korist za toženo stranko. Kakšna je ta korist, pa bo ugotovljeno v nadaljevanju postopka, v katerem bo imela tožena stranka vse možnosti, da s pomočjo svojih navedb in dokazov vpliva na ugotovitev nižjih sodišč o doseženi koristi. Tudi zato v tem postopku ne more uspeti z uveljavljano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.

9. Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve ni terjatev, ki bi jo bilo mogoče šteti za terjatev iz gospodarske pogodbe, kakor zmotno meni revident. Nastala je zato, ker je tožeča stranka opravila delo v pričakovanju sklenitve (gospodarske) pogodbe, do česar pa ni prišlo. Terjatev iz neupravičene obogatitve zastara v splošnem zastaralnem roku iz 371. člena ZOR in znaša pet let. Po določbi prvega odstavka 361. člena ZOR začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Pravica tožeče stranke je nastala tedaj, ko je postalo jasno, da se sodelovanje pravdnih strank ne bo nadaljevalo in pričakovana pogodba ne bo sklenjena. To je dejanska ugotovitev, ki je v revizijskem postopku ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ob tako ugotovljenem dejstvu se pokaže, da vtoževana terjatev ni zastarana.

10. Po povedanem je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

11. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.