Jedro

Sodišče tudi v nepravdnem postopku praviloma odloča po stanju ob zaključku glavne obravnave (oziroma naroka v nepravdnem postopku) oziroma po stanju na dan izdaje sodne odločbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Pri svoji odločitvi tako lahko upošteva le v tem trenutku že obstoječa dejstva, ne pa nekih bodočih in negotovih dejstev, ki so za odločitev zaradi svoje negotovosti pravno nepomembna. Ko odloča o predlogu predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, to pomeni, da sodišče prve stopnje ugotavlja, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, na podlagi dejanskega stanja, kot je ugotovljeno na dan izdaje sklepa o tem predlogu.

Ob pritožbeno neizpodbijani nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec živi sam v stanovanju v bloku, pa se ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 1. odstavka 74. člena ZDZdr izkaže za materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da potrebne oskrbe in varstva nasprotnemu udeležencu ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način.

Čeprav je sin nasprotnega udeleženca res že v postopku pred sodiščem prve stopnje, enako pa tudi v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca, izrazil svojo pripravljenost, da bi se skupaj z ženo preselil k nasprotnemu udeležencu in mu pomagal, ter na takšen način poskrbel za nujno varstvo in oskrbo nasprotnega udeleženca, pa zgolj takšen izraz pripravljenosti, glede na to, da bivanjska skupnost nasprotnega udeleženca in najbližje osebe (vse doslej še) ne obstaja, še ne omogoča sklepanja, da je že v tem trenutku, ko se presojajo pogoji za sprejem na varovani oddelek SVZ brez privolitve, potrebno stalno oskrbo in varstvo nasprotnega udeleženca mogoče zagotoviti v njegovem domačem okolju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nasprotnega udeleženca A. A., rojenega ..., stanujočega ..., sprejme v varovano enoto socialno varstvenega zavoda ..., za dobo do enega leta, šteto od dneva sprejema dalje.

2. Proti sklepu se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec po svojem zastopniku odvetniku B. B. (v nadaljevanju: pritožnik), sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (v nadaljevanju: varovani oddelek SVZ). V pritožbi najprej povzame materialno pravno podlago za odločitev v tej zadevi, našteje pogoje za sprejem na varovani oddelek SVZ, v nadaljevanju pa navaja, da v tem primeru niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji, potrebni za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ, saj nista podana pogoja iz 2. in 5. alineje 1. odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju. Pritožnik sicer priznava, da nasprotni udeleženec res potrebuje stalno oskrbo in varstvo, vendar pa je slednje pri nasprotnem udeležencu mogoče zagotoviti tudi v domačem okolju in ni potrebe po namestitvi nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ, saj je sin nasprotnega udeleženca jasno izrazil svojo pripravljenost, da se skupaj z ženo preselita k nasprotnemu udeležencu in mu pomagata. Oba sta namreč brez zaposlitve in mu lahko nudita celodnevno oskrbo. Ob pripravljenosti sina nasprotnega udeleženca, da bo očetu nudi oskrbo v domačem okolju in dejstvu, da je tudi izvedenec dopustil možnost oskrbe v domačem okolju, je po mnenju pritožnika odločitev sodišča prve stopnje o neustreznosti takšne oskrbe v domačem okolju nepravilna oziroma vsaj preuranjena. Pritožnik izpostavlja, da se sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi glede neprimernosti oskrbe v domačem okolju s strani sina nasprotnega udeleženca sklicuje predvsem na skaljene odnose med nasprotnim udeležencem in njegovim sinom, ki pa se nanašajo na dogodke izpred 30 let, ki niso več aktualni. Sin nasprotnega udeleženca si vse od seznanitve s pridržanjem nasprotnega udeleženca močno prizadeva vzdrževati več stikov z očetom in mu je glede na njegovo zdravstveno stanje pripravljen tudi pomagati. Prav tako pa tudi nasprotni udeleženec verjame, da bi mu sin lahko pomagal in da ni potrebe po namestitvi v varovani oddelek. Zgolj dejstvo, da je izvedenec izrazil pomislek, da se oskrba v domačem okolju s sinom morda ne bo obnesla, po mnenju pritožnika še ne zadošča za sklep sodišča prve stopnje, da je oskrba v domačem okolju neustrezna in da torej oskrba nasprotnega udeleženca v domačem okolju ni možna. Izvedenec je po oceni pritožnika kot enako verjetni dopustil obe možnost, torej tako možnost, da se bo oskrba nasprotnega udeleženca v domačem okolju s sinom obnesla kot tudi, da se ne bo. Izvedenec je še pojasnil, da dokler ne poskusimo, ne bomo vedeli. Glede na to, da gre pri namestitvi v varovani oddelek SVZ brez privolitve za hud poseg v osebno svobodo posameznik, se slednji uporabi in pride v poštev samo, če blažji ukrepi oziroma druge oblike pomoči ne zadostujejo. Ob upoštevanju navedenega ter dejstva, daje tudi izvedenec dopustil možnost, da se lahko oskrba v domačem okolju s strani sina nasprotnega udeleženca izkaže za ustrezno, je po mnenju pritožnika potrebno najprej poskusiti z oskrbo nasprotnega udeleženca v domačem okolju ob sinu v morebitni kombinaciji z nadzorovano obravnavo, in šele ko oziroma če se slednje izkaže za neustrezno obliko pomoči, poseči po tako hudem ukrepu, kot je namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek. Takojšnja namestitev v varovani oddelek je res lažja in hitrejša rešitev, vendar pa je po oceni pritožnika v konkretnem primeru na voljo tudi blažji ukrep, ki ga je potrebno uporabiti.

3. Na pritožbo je odgovorila najbližja oseba, sin nasprotnega udeleženca D.D, ki se s pritožbo strinja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja v skladu z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) in v zvezi s 1. odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr), preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je v tem postopku, začetem na predlog predlagatelja Psihiatrične bolnišnice Vojnik z dne 24. 3. 2021, po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo in zaključilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve po 74. v zvezi s 75. členom ZDZdr. V skladu s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr se tako v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda sprejme osebo, če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi); če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh izvedenih dokazov, predvsem pa na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke dr. C. C. (v nadaljevanju: izvedenec) in razpoložljive zdravstvene dokumentacije nasprotnega udeleženca (psihiatričnega mnenja dr. med. Č. Č. z dne 24. 3. 2021, anamneze za obdobje od 21. 2. 2021 do 2. 4. 2021), pa tudi na podlagi izpovedi nasprotnega udeleženca in najbližje osebe, t.j. sina nasprotnega udeleženca D. D., v izpodbijanem sklepu ugotovilo in zaključilo, da je pri nasprotnem udeležencu podana duševna motnja in sicer demenca, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, da nasprotni udeleženec v posledici duševne bolezni resno in hudo ogroža svoje zdravje in življenje kot tudi zdravje in življenje drugih kot tudi lahko povzroči hujšo premoženjsko škodo (nekritičnost in obnašanje v domačem okolju, predvsem pri pozabljanju posode na štedilniku, slabe skrbi zase, jemanju ustreznih zdravil, vožnje z avtomobilom), da je nujno bolnišnično zdravljenje nasprotnega udeleženca že zaključeno in ni pričakovati nadaljnjega izboljšanja njegovega stanja, prav nasprotno, v prihodnosti je pričakovati nadaljnji kognitivni upad, pa tudi, da nasprotni udeleženec zaradi narave svoje bolezni potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, pač pa zgolj na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, saj je do potrebe po pomoči nekritičen, da mu ni mogoče nuditi ustrezne oskrbe in nadzora izven institucionalnega in varovanega okolja socialno varstvenega zavoda, tudi ne z nadzorovano obravnavo ali na odprtem oddelku SVZ, da je potrebna takojšna namestitev v varovano okolje, saj zaradi svojega nerazumevanja določene situacije interpretira blodnjavo in zato potrebuje pomoč, stalno 24 urno oskrbo in varstvo. Tudi glede časa trajanja namestitve v varovani oddelek SVZ je sodišče prve stopnje sledilo mnenju izvedenca, da je potrebna najdaljša zakonsko dopustna doba enega leta. Za sprejem na varovani oddelek SVZ pa je izbralo varovano enoto ...

7. Čeprav pritožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, pa pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne uveljavlja konkretizirano, saj ne pojasni, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi sodišče prve stopnje sploh zagrešilo, iz same vsebine pritožbe pa tega ni moglo razbrati niti pritožbeno sodišče, zato je v tem delu pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus, pri katerem pa ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti.

8. Sodišče tudi v nepravdnem postopku praviloma odloča po stanju ob zaključku glavne obravnave (oziroma naroka v nepravdnem postopku) oziroma po stanju na dan izdaje sodne odločbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Pri svoji odločitvi tako lahko upošteva le v tem trenutku že obstoječa dejstva, ne pa nekih bodočih in negotovih dejstev, ki so za odločitev zaradi svoje negotovosti pravno nepomembna. Ko odloča o predlogu predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, to pomeni, da sodišče prve stopnje ugotavlja, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, na podlagi dejanskega stanja, kot je ugotovljeno na dan izdaje sklepa o tem predlogu.

9. Pritožbeno niso izpodbijane dejanske ugotovitve in zaključki sodišča prve stopnje, da je pri nasprotnem udeležencu podana duševna motnja in sicer demenca, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, da je do kognitivnega upada nekritičen, prav tako do svojih sposobnosti za skrb zase, poleg tega pa tudi zaradi svojega nerazumevanja določene situacije interpretira blodnjavo oz. psihotično, da v posledici duševne bolezni nasprotni udeleženec resno in hudo ogroža svoje zdravje in življenje kot tudi zdravje in življenje drugih kot tudi lahko povzroči hujšo premoženjsko škodo (nekritičnost in obnašanje v domačem okolju, predvsem pri pozabljanju posode na štedilniku, slabe skrbi zase, jemanju ustreznih zdravil, vožnje z avtomobilom), pa tudi, da je nujno bolnišnično zdravljenje nasprotnega udeleženca že zaključeno in ni pričakovati nadaljnjega izboljšanja njegovega stanja, prav nasprotno, v prihodnosti je pričakovati nadaljnji kognitivni upad, zato so ob pravilni uporabi materialnega prava povsem pravilni tudi zaključki sodišča prve stopnje, da so s tem izpolnjeni zakonski pogoji iz 1., 3. in 4. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve.

10. Pritožba prav tako ne izpodbija, tudi sicer dokazno podprtih, na izvedenskem mnenju izvedenca in na psihiatričnem mnenju dr. Č. Č. z dne 24. 3. 2021 temelječih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 14. obrazložitve izpodbijanega sklepa, da nasprotni udeleženec zaradi narave svoje bolezni potrebuje stalno oskrbo in varstvo, da v okviru kognitivnega upada zaradi svojega nerazumevanja določene situacije interpretira blodnjavo oz. psihotično, kot da ga napadajo in zato potrebuje pomoč, saj lahko v nasprotnem pripeljejo do resnih posledic, tudi do ogrožanja drugih in sebe ter da je do potrebe po pomoči nekritičen. Ob pritožbeno prav tako neizpodbijani nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje v točki 15. obrazložitve izpodbijanega sklepa, da nasprotni udeleženec živi sam v stanovanju v bloku, pa se ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 1. odstavka 74. člena ZDZdr izkaže za materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje v točki 14. obrazložitve izpodbijanega sklepa, da takšne oskrbe in varstva nasprotnemu udeležencu ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. To pa pomeni, da je v nasprotju s stališčem, izraženim v pritožbi, podan tudi zakonski pogoj iz 2. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve.

11. Pravilnosti tega zaključka sodišča prve stopnje pritožnik namreč ne more omajati s svojimi obširnimi pritožbenimi navedbami o izraženi pripravljenosti najbližje osebe nasprotnega udeleženca, njegovega sina, da se preseli k njemu in mu nudi potrebno pomoč. Čeprav je sin nasprotnega udeleženca res že v postopku pred sodiščem prve stopnje, enako pa tudi v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca, izrazil svojo pripravljenost, da bi se skupaj z ženo preselil k nasprotnemu udeležencu in mu pomagal, ter na takšen način poskrbel za nujno varstvo in oskrbo nasprotnega udeleženca, pa zgolj takšen izraz pripravljenosti, glede na to, da bivanjska skupnost nasprotnega udeleženca in najbližje osebe (vse doslej še) ne obstaja, še ne omogoča sklepanja, da je že v tem trenutku, ko se presojajo pogoji za sprejem na varovani oddelek SVZ brez privolitve, potrebno stalno oskrbo in varstvo nasprotnega udeleženca mogoče zagotoviti v njegovem domačem okolju. Dejstvo skupnega bivanja, pomoči, oskrbe in varstva nasprotnega udeleženca s strani njegovega sina je bilo tako v postopku pred sodiščem prve stopnje, enako pa je še vedno tudi v tem pritožbenem postopku, namreč še vedno zgolj neko bodoče in negotovo dejstvo, za katerega se še ne ve, ali se bo uresničilo ali ne. Kot tako pa je navedeno dejstvo pravno nerelevantno za odločitev o predlogu predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, še zlasti upoštevaje pritožbeno neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje o potrebnosti takojšnje namestitve nasprotnega udeleženca v varovano okolje, vsebovano v točki 15. obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki je tudi dokazno podprta, saj temelji na izvedenskem mnenju izvedenca.

12. Posledično se kot pravno nepomembna za to odločitev izkaže tudi presoja sodišča prve stopnje o neustreznosti takšne bodoče oskrbe nasprotnega udeleženca s strani njegovega sina, vsebovana v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki ji pritožnik nasprotuje. Enako pa velja tudi za vse obširne pritožbene navedbe pritožnika, s katerimi kot preuranjen izpodbija ta zaključek sodišča prve stopnje iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja1, zato se do vseh teh pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dejstvo, ki v tej zadevi ni odločilno, kot pravno nerelevantnih za odločitev o pritožbi pritožbeno sodišče ne bo posebej opredeljevalo.

13. Pritožbeno sodišče ob tem le še dodaja, da izrečen ukrep sprejema v varovani oddelek SVZ ni trajen ukrep, ob spremenjenih okoliščinah pa je možen, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih predvideva ZDZdr, v skladu s 1. odstavkom 71. člena ZDZdr v zvezi s 1. odstavkom 78. člena ZDZdr tudi predčasen odpust osebe iz varovanega oddelka SVZ tako na predlog samega nasprotnega udeleženca ali njegovega odvetnika, kot tudi na predlog najbližje osebe. Takšen predlog bi lahko bil utemeljen tudi v primeru, če bi najbližja oseba izpolnila vse pogoje, potrebne za nudenje stalnega varstva in oskrbe nasprotnemu udeležencu v domačem okolju, ki jih vse do sedaj še ni, zlasti pa pogoj skupnega bivanja in vzpostavitve ustreznih odnosov z nasprotnim udeležencem, da bi bil le-ta pripravljen sprejemati njegove odločitve, na kar je v svojem izvedenskem mnenju izrecno opozoril tudi izvedenec, ko je izrazil svoje pomisleke o tem, da se oskrba doma s sinom ne bi obnesla.

14. Ker, kot je bilo že obrazloženo, nasprotni udeleženec živi sam, potrebuje pa 24-urno oskrbo in varstvo, ki mu je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje v točki 15. obrazložitve izpodbijanega sklepa, da nasprotni udeleženec v tej fazi bolezni potrebuje takšen nivo nadzora in oskrbe, ki jo je mogoče nuditi le v organiziranem in varovanem okolju z ustrezno strokovno podporo, torej na varovanem oddelku SVZ. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je namreč pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v domačem okolju takšnih potrebnih pogojev ni mogoče zagotoviti, poleg tega pa tudi nadzorovana obravnava v obravnavanem primeru, ko živi sam v bloku, ni ustrezen ukrep, saj v okviru določil ZDZdr urejena nadzorovana obravnava ne nudi 24-urnega nadzora, kakor tudi ne vse potrebne oskrbe. Ob dejstvu, ki prav tako ni pritožbeno izpodbijano in ni sporno, da je nasprotni udeleženec pokreten, so po oceni pritožbenega sodišča pravilni tudi zaključki sodišča prve stopnje, da bi lahko na odprtem oddelku SVZ, kjer so veliko nižji standardi varovanja in nadzora, odšel (zlasti ker se s tem sedaj še ne strinja), v zunanjem svetu pa bi se ob znižanih kognitivnih sposobnostih izpostavil nevarnostim. Sodišče prve stopnje je tako ob pravilni uporabi materialnega prava povsem pravilno zaključilo, da je podan tudi zakonski pogoj iz 5. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve. Nasprotno stališče pritožnika pa je pravno zmotno.

15. Pritožnik tudi ne trdi, da nasprotni udeleženec ne bi izpolnjeval drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva, kar je sicer pogoj iz 6. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek SVZ, prav tako pa ne izpodbija niti izbire SVZ, zato je ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno zaključilo, da so v skladu s 1. odstavkom 75. člena v zvezi s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr izpolnjeni prav vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez njene privolitve, v tem konkretnem primeru za sprejem v varovano enoto SVZ ...

16. Pritožba konkretizirano ne izpodbija niti samega časa trajanja namestitve nasprotnega udeleženca na varovani oddelek SVZ, ki ga je sodišče prve stopnje povsem pravilno, upoštevaje pri tem izvedensko mnenje izvedenca, da je zaradi same narave duševne motnje nasprotnega udeleženca, ki je kronična in bistvenega izboljšanja njegovega stanja glede na nadaljnji kognitivni upad in nekritičnost do potrebe po zdravljenju ni mogoče pričakovati, takšen čas trajanja namestitve potreben, v skladu s 1. odstavkom 77. člena ZDZdr določilo za čas do enega leta, šteto od dneva sprejema dalje, kar je sicer najdaljša možna zakonsko določena doba namestitve v varovani oddelek SVZ.

17. Ob obrazloženem se tako pokaže pritožba nasprotnega udeleženca po zastopniku zoper izpodbijani sklep za neutemeljeno. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kakšnih kršitev postopkovnih določb, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Pri čemer se sklicuje tudi na mnenje izvedenca, da tega, da se oskrba doma s sinom ne bi obnesla, ne more zagotoviti, da obstaja možnost, da bi se, ter da, dokler tega ne poizkusimo, ne bomo vedeli.