Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Šteje se, da je bil zasebni tožilec na gl. obravnavo v redu povabljen tudi v primeru, ko je vabilo prevzel odvetnik, s katerim ima pooblaščenec zasebnega tožilca skupno pisarno in med njima velja dogovor oz. medsebojna privolitev, da sprejemata sodna pisana drug namesto drugega.
Pritožba pooblaščencev zasebnih tožilcev se zavrne kot neutemeljena.
Zasebna tožilca K... d.d. in B.V. sta dolžna kot stroške pritožbenega postopka plačati vsak na 80.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določila člena 293 ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega S.G. zaradi kaznivega dejanja po členu 171/III,II in I KZ ter odločilo, da morata zasebna tožilca plačati obdolžencu njegove potrebne stroške ter nagrado in potrebne stroške njegovega zagovornika ter na 50.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.
Proti sklepu je pooblaščenec zasebnih tožilcev vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče najprej pritožnika opozarja na določila člena 121/III ZKP, po katerih sodišče zasebnemu tožilcu, ki ima pooblaščenca, vsa pisanja vroča pooblaščencu. Tudi vabilo za glavno obravnavo je v primeru, če ima zasebni tožilec pooblaščenca, pravilno vročeno, če se vroči pooblaščencu. Glede načina vročanja pisanj pooblaščencu pa je v prvem odstavku 121.člena ZKP predpisano, da se mu vročajo po določbah 119.člena ZKP (navadna nadomestna vročitev).
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pooblaščencu zasebnih tožilcev, odvetniku B.P. poslalo obvestilo o preklicu glavne obravnave, ki je bila razpisana za dne 26.8.1999 in preložitvi glavne obravnave na dan 14.9.1999 ob 13. uri. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je to pisanje namesto naslovnika prevzel odvetnik B.V. dne 25.8.1999 (vročilnica, pripeta k l. št. 22). Že iz formularjev pisanj odvetnika P. izhaja, da gre za odvetniško pisarno P., P., V. s sedežem v ..., F..., ki ima tudi skupno eno telefonsko in eno faks številko. Iz poizvedb na odpravi pošte na Okrožnem sodišču v ... pa tudi izhaja, da vsi trije odvetniki drug za drugega prevzemajo sodna pisanja. To pa pomeni, da med njimi obstaja takšen dogovor, oziroma njihova medsebojna privolitev, da drug namesto drugega sprejemajo sodna pisanja. Pritožnik v pritožbi ne zatrjuje, da bi odvetnik B.V. takšen dogovor o prevzemu pisanj kršil, zato se ne more sklicevati, da z odvetnikom B.V. ni v odvetniški družbi in da zato, ker je pisanje prevzel on, obvestilo ni bilo vročeno v skladu z določbami ZKP. Nasprotno, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo pisanje vročeno v skladu z določbo prvega odstavka 119. člena ZKP.
Ker sta bila tako zasebna tožilca v redu povabljena (preko pooblaščenca), vendar na glavno obravnavo za zasebnega tožilca ni pristopil nihče, je sodišče prve stopnje po določbi prvega odstavka 58. člena ZKP pravilno domnevalo, da sta zasebno tožbo umaknila in je zato kazenski postopek zoper obdolženca utemeljeno ustavilo.
Pravilneje bi sodišče prve stopnje sicer ravnalo, če bi kazenski postopek ustavilo na podlagi določbe drugega odstavka 306.člena ZKP.
Domneva umika zasebne tožbe na glavni obravnavi je vezana le na prisotnost zasebnega tožilca (zadošča navzočnost pooblaščenca) in ne glede na to, ali so sicer izpolnjeni pogoji za opravo glavne obravnave.
Glede na navedeno pritožba pooblaščenca zasebnih tožilcev ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo.
Izrek o stroških pritožbnega postopka temelji na določilu člena 98/I ZKP v zvezi s členom 96/III ZKP.