Jedro

V opisu dejanskega stanja je naveden status storilke kot odgovorne osebe pri pravni osebi in opredeljena je njena opustitev, to je dopustitev, da je druga oseba na bencinskem servisu v svoje osebno vozilo točila kurilno olje, zato v opisu nekonkretizirana navedba o storilkini opustitvi dolžnega nadzorstva ni odločilna.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Carinski urad Jesenice je storilko K. Š. z uvodoma navedenim plačilnim nalogom spoznal za odgovorno za storitev prekrška po drugem odstavku 71. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro) v zvezi z 2. točko prvega odstavka 71. člena ZTro, za katerega ji je izrekel globo 400,00 EUR. Okrajno sodišče v Kranju je storilkino zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in storilki naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočno odločbo o prekršku je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Vrhovna državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo o prekršku odpravi in postopek o prekršku ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki, ki se o njej ni izjavila.

B.

4. V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka povzema opis storilki očitanega prekrška ter navaja, da mora izrek odločbe o prekršku po določbi tretjega odstavka 56. člena ZP-1 vsebovati kratek opis dejanja, s katerim je bil storjen prekršek. S tem v zvezi vrhovna državna tožilka navaja, da prekrškovni organ glede prekrška, očitanega odgovorni osebi, v izreku le ponavlja zakonsko besedilo 15. člena ZP-1, z ničemer pa ne konkretizira zakonskega očitka o opustitvi dolžnega ravnanja. Ker v izreku ni določno navedeno, s čim je odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, ni razvidno, s katerim konkretnim ravnanjem ali opustitvijo naj bi odgovorna oseba izpolnila znake prekrška. Nadalje vrhovna državna tožilka še navaja, da morajo biti iz kratkega opisa prekrška razvidni zakonski znaki prekrška, način storitve in odločilne okoliščine, saj je lahko le tak izrek razumljiv in popoln. Golo prepisovanje zakonskega besedila in navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno ravnanje, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu prekrška. Opustitev dolžnega nadzorstva pomeni, da odgovorna oseba z opustitvijo dolžnostnega ravnanja ne prepreči kršitve predpisa, ki je opredeljena kot prekršek. Iz zakona mora jasno izhajati, kakšen nadzor je odgovorna oseba dolžna opravljati, kako mora odgovorna oseba delovati in koga mora nadzirati. Ob očitku, da je odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, je treba ugotoviti, ali je bilo mogoče prekršek druge osebe z izvajanjem dolžnega nadzorstva sploh preprečiti.

5. V obravnavanem primeru je prekrškovni organ storilki K. Š. zaradi prekrška po drugem odstavku 71. člena ZTro v zvezi z 2. točko prvega odstavka 71. člena ZTro izdal plačilni nalog na podlagi 57. člena ZP-1. V primeru kot je obravnavani, ko torej plačilnega naloga kršitelju ni mogoče izdati in vročiti takoj na kraju prekrška, se mu ga po določbi četrtega odstavka 57. člena ZP-1 vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. V tem primeru se kršitelju hkrati s plačilnim nalogom iz prvega odstavka tega člena vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu. Če je zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo, mora prekrškovni organ sodišču posredovati tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu (peti odstavek 57. člena ZP-1). Iz določb četrtega in petega odstavka 57. člena ZP-1, pa tudi ne iz tretjega odstavka tega člena, po katerem je v plačilnem nalogu med drugim treba navesti kraj, datum in pravno opredelitev prekrška, ni določno razvidno, kaj mora vsebovati opis prekrška, ki ga prekrškovni organ sestavi na podlagi zgoraj citiranih določb. Po presoji Vrhovnega sodišča mora tak opis prekrška vsebovati vse zakonske znake očitanega prekrška, v njem morajo biti navedeni tudi dokazi, lahko tudi druga pravno relevantna dejstva in okoliščine, ni pa mogoče takega opisa enačiti z opisom prekrška, ki ga mora po tretjem odstavku 56. člena ZP-1 vsebovati izrek odločbe o prekršku. Zato vrhovna državna tožilka neutemeljeno uveljavlja kršitev določbe tretjega odstavka 56. člena ZP-1. 6. Nadalje, za prekršek po 2. točki prvega odstavka 71. člena ZTro se kaznuje pravna oseba (in samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), če ne zagotovi, da se energenti dajejo v promet v skladu s tem zakonom (57.a člen ZTro). Po drugem odstavku 71. člena ZTro za tak prekršek odgovarja tudi odgovorna oseba zgoraj navedenih pravnih subjektov. Po 57.a členu ZTro mora vsaka oseba, ki opravlja dejavnost prodaje energentov, pri prodaji teh izdelkov zagotoviti, da energenti, ki se uporabljajo za pogon, ne vsebujejo sredstev za označevanje iz določbe 56. člena tega zakona in da se označeni energenti ne točijo v nasprotju z določbo prvega odstavka 57. člena tega zakona. Po tej določbi se energenti, ki se uporabljajo za ogrevanje, ne smejo uporabljati za noben drug namen ter se ne smejo točiti za pogon motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev oziroma se ne smejo točiti v rezervoar motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev.

7. Prekrškovni organ je v opisu dejanskega stanja prekrška z dne 12. 10. 2012 navedel, da je prejel obvestilo Policijske uprave Kranj, iz katerega izhaja, da je policist 9. 8. 2012 ob 22.19 uri na A. d.d., bencinskem servisu ... osebno zaznal, da je D. B. na točilnem mestu št. 10 v osebno vozilo znamke BMW, tip 320, reg. št. ..., točil kurilno olje. Nadalje je prekrškovni organ navedel, da je storilka očitani prekršek storila s tem, ker je kot odgovorna oseba pri opravljanju dejavnosti pravne osebe A. d.d., bila pooblaščena opravljati delo vodje izmene na BS ... v njenem imenu in za njen račun, 9. 8. 2012 ob 22.19 uri na tem bencinskem servisu opustila dolžno nadzorstvo nad izvajanjem 57.a člena ZTro s tem, da je dopustila, da je D. B. na točilnem mestu št. 10 točil označeno gorivo (kurilno olje) v osebno vozilo z registrsko oznako ... za uporabo za pogon.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča tak opis dejanskega stanja vsebuje vsa odločilna dejstva in zakonske znake prekrška po drugem odstavku 71. člena ZTro v zvezi z 2. točko prvega odstavka 71. člena ZTro. V opisu dejanskega stanja je namreč naveden status odgovorne osebe (vodja izmene na zgoraj navedenem bencinskem servisu), opredeljena pa je tudi storilkina opustitev, to je dopustitev, da je D. B. na tem bencinskem servisu v svoje osebno vozilo točil kurilno olje (s tem je opredeljen tudi energent, ki se uporablja za ogrevanje in ki se ne sme uporabljati za noben drug namen in se ne sme točiti v rezervoar motornih vozil). Opis dejanskega stanja res vsebuje tudi povsem nekonkretizirano navedbo o opustitvi dolžnega nadzorstva. Taka navedba je za obravnavani primer in glede na določbo prvega odstavka 15.a člena ZP-1 pravno nerelevatna in odvečna, zato opustitev konkretiziranega opisa opustitve dolžnega nadzorstva ob siceršnjem opisu storilkinega opustitvenega ravnanja za obravnavani primer ne more biti odločilna. Povedano drugače, opis dejanskega stanja v obravnavanem primeru vsebuje konkretno navedbo vseh zakonskih znakov očitanega prekrška, poleg tega pa so navedena še druga dejstva in okoliščine. Zato ni mogoče pritrditi zatrjevanju vrhovne državne tožilke, da v obravnavanem primeru niso opisani vsi zakonski znaki očitanega prekrška.

9. Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevane kršitve materialnih določb zakona iz 1. točke 156. člena ZP-1, morebitnih drugih kršitev določb ZP-1 (na primer, ali so sploh bili podani pogoji za izdajo plačilnega naloga) pa vrhovna državna tožilka v zahtevi ni zatrjevala. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno.