7. 9. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zorana Dimovića, Vojnik, na seji 7. septembra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za presojo ustavnosti 43. in 44. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 22/18) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 43. in 44. člen Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju ZSICT). Pravni interes utemeljuje s tem, da je bil z odločbo Ministrstva za pravosodje imenovan za sodnega izvedenca elektro stroke, zato na bi izpodbijane določbe zakona neposredno vplivale na njegov pravni položaj.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijana 43. in 44. člen ZSICT ne učinkujeta neposredno. Člen 43 ZSICT določa postopek izbrisa sodnega izvedenca, sodnega cenilca oziroma sodnega tolmača iz javnega dela imenika, če je zoper njega vložen obtožni akt zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti. Člen 44 ZSICT iz istega razloga določa postopek začasne prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca oziroma sodnega tolmača. Položaj pobudnika se torej ni spremenil že z uveljavitvijo izpodbijanih določb zakonov, temveč bi se šele z začetkom določenega postopka pred Ministrstvom za pravosodje. Tretji odstavek 44. člena ZSICT določa, da je zoper odločbo ministrstva o začasni prepovedi opravljanja dela dovoljeno sprožiti upravni spor. Čeprav možnost upravnega spora v 43. členu ZSICT ni izrecno predvidena, tudi pri postopku izbrisa sodnega izvedenca iz javnega dela imenika Ministrstvo kot državni organ opravlja upravne naloge na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 48/09, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21 in 82/21 – ZDU-1). Ustava v tretjem odstavku 120. člena posebej zagotavlja sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Če ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo, je na podlagi 157. člena Ustave sodno varstvo zoper dokončne posamične akte, s katerimi državni organi odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij ter o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, zagotovljeno v upravnem sporu.[1]

4.Če izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-117/21 z dne 20. 5. 2021, 12. točka obrazložitve.