Jedro

Na ustni obravnavi je tožnica predlagala vrsto dokaznih predlogov, ki jih prvostopenjski organ ni izvedel, vse v zvezi s spornim statusom kmeta B.B. Vendar nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi nepravilne presoje drugostopenjski organ ni dopolnil ter se do s strani tožnice ponujenih dokazov, s katerimi je tožnica izpodbijala pravilnost ugotovitve o statusu kmeta B.B., tudi ni opredelil.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba UE Litija št. 330-160/2012-43 z dne 28. 8. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo odobril pravni posel, sklenjen med A.A. kot prodajalko in B.B. kot kupcem, po pogodbi, ki jo nadomešča sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2144/2007-III z dne 25. 3. 2009, na podlagi katere bo kupec pridobil nepremičnini parc. št. 336/5 in kmetijski del parc. št. 336/4, obe k.o. ... V obrazložitvi je navedel, da je v postopku ugotavljal predkupno pravico kupca glede na določbo 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiških (ZKZ), na kar ga je napotilo Upravno sodišče v sodbi I U 1685/2014 z dne 19. 5. 2015. V zvezi s tem spornim dejstvom navaja, da je imel B.B. v času sprejema ponudbe status kmeta, kar izhaja iz odločbe UE Ljubljana z dne 25. 11. 2008 o statusu kmeta. V postopku je preveril, ali je B.B. leta 2007 z lastnim delom obdeloval kmetijska zemljišča, bil za obdelovanje ustrezno usposobljen in je iz kmetijske dejavnosti pridobival pomemben del dohodka. Dne 26. 8. 2015 je opravil zaslišanje B.B., ki je povedal, da je tudi v času sprejema ponudbe izpolnjeval pogoje za status kmeta, kar dokazuje s starostjo 32 let, bil je zaposlen, poleg zaposlitve pa je obdeloval domačo kmetijo, ki je bila takrat v lasti očeta. S kmetijstvom se je ukvarjal že več kot 5 let, saj je kmetoval že od rane mladosti dalje. V letu 2006 je iz kmetijske dejavnosti dosegel 14.480,00 EUR, kar je razvidno iz mnenja Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana z dne 9. 11. 2007. Organ ugotavlja, da je B.B. leta 2007 z lastnim delom obdeloval kmetijska zemljišča, kar izhaja iz predloženega mnenja Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana z dne 9. 11. 2007. Za obdelovanje je bil primerno usposobljen, bil je starejši od 30 let in je imel od 15 leta starosti dalje več kot 5 let delovnih izkušenj na kmetiji. Poleg tega pa je tudi iz odločbe UE Ljubljana, Izpostava Šiška št. 12/02-321-178/98 z dne 13. 8. 1998 razvidno, da je B.B. izpolnjeval pogoje za status kmeta, kar pomeni, da je bil ustrezno usposobljen. Ker je po podatkih Statističnega urada za leto 2006 znašala letna povprečna plača na zaposlenega v RS 14.553,58 EUR in sta 2/3 povprečne plače znašali 9.702,40 EUR, pomeni, da je vrednost kmetijske proizvodnje B.B. leta 2006 znašala 14.480,00 EUR, kar presega 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v RS. Zaključuje, da je B.B. izpolnjeval pogoje za status kmeta in s tem upravičeno uveljavljal predkupno pravico kot drug kmet. 2. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. V zvezi z ugovorom, da je prvostopni organ ni obvestil o nameravanem zaslišanju B.B. in ji ni dal možnosti, da bi sodelovala v postopku ter se izjavila o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ugotavlja, da je prvostopni organ po prejemu pritožbe razpisal ustno obravnavo, o kateri je vodil zapisnik, pritožnici pa je v izjasnitev posredoval zapisnik o zaslišanju B.B. z dne 26. 8. 2015, mnenje Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana z dne 9. 11. 2007 ter odgovor B.B. na pritožbo.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je bil njen namen, da kmetijo proda bratu, do tega pa ni prišlo, ker se je na ponudbo javil B.B., ki uveljavlja predkupno pravico kot kmet. Organ tožnice v ponovljenem postopku odobritve ni niti obvestil o nameravanem zaslišanju B.B., niti ji ni dal možnosti, da bi sodelovala v postopku ter se izjavila o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Obravnavo, na kateri je lahko sodelovala tožnica, je naredil šele, ko je to kršitev uveljavljala v pritožbi. Na obravnavi pa je tožnica podala vrsto dokaznih predlogov, ki jih organ ni izvedel, niti ni dopolnil same odločbe. Odločitev, da ima B.B. položaj predkupnega upravičenca, je oprl na določbo 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. Iz javno dostopnih podatkov zemljiške knjige izhaja, da je B.B. postal lastnik domačije šele 22. 9. 2008. Trdil je sicer, da naj bi on obdeloval kmetijo, vendar organ glede tega ni hotel izvesti nobenega drugega dokaza, kot le njegovo zaslišanje. Edini dokaz o obsegu prihodkov je mnenje Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana z dne 9. 11. 2007, ostalih dokazov glede tega vprašanja organ ni izvajal. Tožnica je predlagala, da upravni organ zasliši C.C., podpisnika mnenja Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, predlagala je poizvedbe pri davčnem organu o prejemkih B.B. iz opravljanja kmetijske dejavnosti, zaslišanje D.D., brata B.B., kdo od njiju je delal na kmetiji in koliko je kdo delal in imel od tega prihodkov ter zaslišanje E.E., za katerega B.B. trdi, da naj bi si z njim delila delo na kmetiji. Organ ni izvedel nobenega od predlaganih dokazov, tudi po naknadno izvedeni obravnavi je odločba ostala nespremenjena, z istimi razlogi za odločitev kot pred opravljeno obravnavo. B.B. tudi ni plačal niti simbolične kupnine, kar je razlog za razvezo pogodbe oz. odstop. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe, razvezo pogodbe po samem zakonu, zavrnitev zahteve za odobritev oz. podrejeno odpravo in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Stranka z interesom v tem postopku B.B. je na tožbo odgovoril. Predlaga zavrnitev tožbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločitev upravnega organa, da odobri pravni posel, sklenjen med tožnico kot prodajalko in B.B. kot kupcem.

8. V upravnem postopku je bilo v zadevi sporno vprašanje, ali kupec izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca po 23. členu ZKZ. Na ugotavljanje spornega vprašanja je upravni organ napotilo Upravno sodišče v sodbi I U 1685/2014, z dne 19. 5. 2015. Upravni organ je v smislu izpolnjevanja navodila opravil zaslišanje kupca - dne 28. 8. 2015. Na zaslišanje pa ni povabil tožnice in njenega pooblaščenca ter o zadevi z izpodbijano odločbo odločil. Na podlagi tako vodenega postopka je organ kršil načelo kontradiktornosti, katerega spoštovanje je tudi v upravnem postopku obvezno, ko se v postopku pojavijo stranke z nasprotnimi interesi, v okviru načela zaslišanja stranke - drugi odstavek 9. člena ZUP oz. 3. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP, ki določa, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave omogočiti, da sodeluje pri izvedbi dokazov, kar je tudi zaslišanje stranke.

9. Organ je na podlagi do takrat zbrane dejanske in dokazne podlage, vključno z zaslišanjem z dne 26. 8. 2015, dne 28. 8. 2015 izdal izpodbijano odločbo. Po prejemu tožničine pritožbe je zaradi zagotovitve kontradiktornosti, katere kršitev mu je bila očitana v pritožbi, sicer razpisal ustno obravnavo dne 6. 10. 2015 in ponovno izvedel dokaz z zaslišanjem B.B., vendar odločbe z dne 28. 8. 2015 ni nadomestil z novo odločbo (prvi odstavek 244. člena ZUP), ker je menil, da kljub dopolnjenemu postopku o zahtevi vlagatelja ne more odločiti drugače, kot je odločil v izpodbijani odločbi (dopis drugostopnemu organu z dne 4. 11. 2015).

10. Na ustni obravnavi pa je tožnica predlagala vrsto dokaznih predlogov, ki jih prvostopenjski organ ni izvedel, vse v zvezi s spornim statusom kmeta B.B. Vendar nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi nepravilne presoje drugostopenjski organ ni dopolnil ter se do s strani tožnice ponujenih dokazov, s katerimi je tožnica izpodbijala pravilnost ugotovitve o statusu kmeta B.B., tudi ni opredelil (kljub pooblastilu, ki ga ima v prvem odstavku 251. člena ZUP). Prvostopni odločbi, ki je tako ostala obremenjena z nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem v zvezi s spornim statusom kmeta, z zavrnitvijo pritožbe tako ne bi mogel pritrditi. Posledično je utemeljen tudi tožbeni ugovor o kršitvi določb postopka, saj obrazložitev odločbe ne obsega razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov.

11. Ker je glede na navedeno v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kršena pa so bila tudi pravila postopka, je sodišče odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponovni postopek sprejelo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu, da ugotovi razvezo pogodbe, ki jo nadomešča sodba, ker tak tožbeni predlog presega odločanje v sporu polne jurisdikcije v zvezi z upravnim sporom, ki se nanaša na presojo pravilnosti in zakonitosti upravnega postopka v zvezi z odobritvijo pravnega posla glede na določbe ZKZ (razveza oziroma odstop od pogodbe ni upravna stvar). Ker je bilo v upravnem postopku dejansko stanje nepopolno ugotovljeno - v zvezi s sporno odobritvijo, narava stvari tudi ne dopušča, da bi sodišče sledilo tožbenemu predlogu v 3. točki in zavrnilo zahtevano odobritev.

12. Ker je tožnica v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR (25. člen ZUS-1) v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, povečane za 22 % DDV. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

13. Zavrnitev stroškovnega zahtevka stranke z interesom temelji na določbi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (po kriteriju uspeha v postopku).