Jedro

Sodišče mora v postopku prodaje stvari po določbah ZIZ uporabiti določbe 13. poglavja ZIZ, in sicer tiste, ki jih je po naravi stvari v tem postopku mogoče uporabiti.

Pri postopku za prodajo stvari po določbah ZIZ gre za nov postopek in ne le za nadaljevanje postopka delitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu predlagateljice, da sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o delitvi solastne nepremičnine II N 34/2013 z dne 15. 12. 2015 nadaljuje postopek s prodajo stvari po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Dovolilo je prodajo in delitev kupnine v skladu s solastnima deležema ter ugotovilo, da znaša vrednost solastne nepremičnine 59.607,70 EUR.

2. Pritožbo vlagajo dediči nasprotnega udeleženca. Navajajo, da je nasprotni udeleženec umrl, zapuščinski postopek po njem je pravnomočno končan. Dedinja nepremičnine, ki je predmet tega postopka, je B. E. Cenitev, ki je bila uporabljena, ni sprejemljiva. Vrednost je prenizka.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Domneva, da je pritožba prepozna in nepopolna, sicer pa neutemeljena. Ker je bila vrednost nepremičnine ugotovljena v sklepu II N 34/2013 z dne 15. 12. 2015, drugačne vrednosti sodišče ne more ugotoviti. Nasprotni udeleženec se je z njo strinjal in ni podlage, da bi se opravila nova. Ne drži, da dediči nasprotnega udeleženca ne vedo, ali je bila vrednost določena s cenitvijo, saj je imel nasprotni udeleženec v postopku delitve istega pooblaščenca.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožba pravočasna, saj je sodišče prve stopnje pritožnikom sklep vročilo šele 22. 5. 2017, pritožba pa je bila vložena 5. 6. 2017, torej v 15-dnevnem pritožbenem roku. Pritožba tudi ni nepopolna, saj obsega navedbo, da pritožniki izpodbijajo sklep II N 33/2016 z dne 20. 3. 2017, ter podpis pooblaščenega odvetnika (primerjaj tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

6. Iz podatkov spisa (to je sklepa o dedovanju D 25/2017, priloga C1) izhaja, da je udeleženec A. A. ... 1. 2017 umrl. Ker ga v tem postopku1 ni zastopal pooblaščenec, je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (prva točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje v tem času ne bi smelo opravljati nobenih procesnih dejanj, torej tudi izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati (drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP). Ker je ravnalo drugače, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Ker gre za kršitev, ki je pritožbeno sodišče zaradi njene narave ne more samo odpraviti (na podlagi drugega odstavka 205. člena ZPP sklep o prekinitvi, posledično pa tudi o nadaljevanju, izda sodišče prve stopnje), je moralo že iz tega razloga pritožbi ugoditi in sklep na podlagi 355. člena ZPP razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, preden bo o predlogu ponovno odločilo, najprej izdati sklep s katerim bo ugotovilo prekinitev postopka (z dnevom smrti nasprotnega udeleženca) in sočasno, glede na vsebino pritožbe, ki so jo vložili njegovi dediči, o nadaljevanju postopka z dediči oziroma enim od njih2. 8. Zaradi usmeritev za nadaljnje delo pa pritožbeno sodišče opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o predlogu (in kasneje v postopku) upoštevati, da se bo prodaja solastne nepremičnine, glede na drugi odstavek 123. člena ZNP, opravila po določbah ZIZ o razdelitvi stvari, to je določbah 19. poglavja.3 Bistvena pri tem je določba 236. člena, ki določa, da se prodaja opravi po določbah ZIZ o izvršbi na premičnine oziroma nepremičnine, razen, če se stranke o posameznih vprašanjih drugače sporazumejo. V konkretnem primeru, ko gre za prodajo nepremičnine, bo zato sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe 13. poglavja ZIZ (in sicer tiste, ki jih je po naravi stvari v tem postopku mogoče uporabiti4) ter pri tem izdati odločbe, ki jih tudi sicer izda sodišče v izvršilnem postopku. Med določili, ki jih bo moralo uporabiti, sta tudi 178. in 179. člen, ki se nanašata na način ugotovitve vrednosti nepremičnine. To vrednost bo zato smelo ugotoviti na podlagi cenitve iz postopka delitve le, če bosta oba udeleženca s tem (glede na možnost, ki jo daje 236. člen ZIZ) soglašala. V kolikor takega soglasja ne bo, bo moralo vrednost ugotoviti na podlagi nove cenitve s posebnim sklepom. Pritožbeno sodišče še dodaja, da dejstvo, da je v izreku sklepa o delitvi (sklep II N 34/2013 dne 15. 12. 2015) navedena vrednost nepremičnine, ni ovira, da se ta vrednost v postopku za prodajo ponovno ne ugotovi.

9. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, saj se bo postopek nadaljeval. O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje, ko bo odločalo o stroških celotnega postopka.

1 Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da je nasprotnega udeleženca v postopku delitve, ki je tekel pred naslovnim sodiščem pod II N 34/2013, sicer zastopal pooblaščenec, vendar pa gre pri konkretnem postopku, ne glede na besedilo 123. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki govori o nadaljevanju postopka s prodajo stvari, za nov postopek in ne nadaljevanje prejšnjega. Najprej zato, ker je bil postopek delitve s pravnomočnostjo sklepa o delitvi zaključen in niti ni bilo nujno, da mu bo postopek s (sodno) prodajo sploh sledil (udeleženca bi nepremičnino lahko prodala sama). Nadaljevanje že končanega postopka pa ni mogoče. Tudi sicer je nelogično, da bi zakon za postopek prostovoljne prodaje po določilih 10. poglavja ZNP predvidel vložitev novega predloga in nov postopek, za postopek prisilne prodaje, ki teče po določbah ZIZ, pa ne. 2 Glede na vloženo pritožbo s strani dedičev nasprotnega udeleženca bo lahko štelo, da so dediči (oziroma dedinja E. B.) postopek prevzeli z dnem vložitve pritožbe. 3 V tem poglavju sta po naravi stvari upoštevna le 236. in 237. člen ZIZ (glej načelno pravno mnenje VS RS, občna seja z dne 19. 12. 1990, Poročilo VSS 2/90, stran 5). 4 Več o tem glej v članku Ane Javh, Izvršitev sklepa o civilni delitvi solastne nepremičnine, Podjetje in delo 8/2016.