Jedro

Pravno pravilo 7. člena zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930 je enako kot sedaj veljavni 36. člen zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95) določalo, da se vrstni red vpisov, ki se nanašajo tudi na vpis hipoteke, ravna po trenutku, ko je vloga prispela k zemljiško-knjižnemu sodišču.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljni izvršilni stroški.

Obrazložitev

Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je njegov izvršilni predlog zavrnilo. V pritožbi je navedel, da kasneje, v zemljiško knjigo vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist občine, ne more vplivati na upnikovo - prej vpisano pravico iz hipoteke. Nadalje je navedel, da je pravilno zahteval plačilo tolarske protivrednosti zneska 66.857,32 DEM.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik ima prav, da kasneje, v zemljiško knjigo vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist občine, ne more upniku preprečiti poplačilo na podlagi hipoteke vpisane v zemljiško knjigo. Iz izpiska iz zemljiške knjige, kot tudi iz priloženega spisa prvostopnega sodišča izhaja, da je upnik dne 29.6.1992 vložil predlog za zavarovanje z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank. Sledila sta sporazum iz 251c člena in sklep iz 251d ZIP ter vpis hipoteke v zemljiško knjigo. V tistem času se je še uporabljalo pravno pravilo 7. člena zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930, ki je enako kot sedaj veljavni 46. člen zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95) določal, da se vrstni red vpisov, ki se nanašajo tudi na vpis hipoteke, ravna po trenutku, ko je vloga prispela k zemljiško-knjižnemu sodišču. Tako je tudi v tej zadevi prvostopno sodišče vpisalo hipoteko upnika v zemljiško knjigo z dnem 29.6.1992. Zato dne 20.7.1992 vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist občine ne more imeti nobenih posledic na pravico upnika do poplačila iz vpisane hipoteke.

Prav tako nima prav prvostopno sodišče z navedbo v razlogih izpodbijanega sklepa, da izvršba ni dopustna, ker je upnik predlagal izvršbo dolga v tuji valuti, izvršilni naslov pa glasi na znesek 3,000.000,00 sit. Iz izvršilnega predloga očitno izhaja predlog za izvršbo v tolarskem znesku, le da je upnik uveljavljal devizno klavzulo, dogovorjeno v kreditni pogodbi. V času izdaje izpodbijanega sklepa to je dne 31.1.1994 je upnik zahteval po srednem tečaju Banke Slovenije znesek 5,159.607,84 sit spp.

V ponovnem postopku pa bo prvostopno sodišče lahko iz naslova hipoteke na nepremičnini pod vl. št. 552 K.O. M. dovolilo izvršbo le do višine 3,000.000,00 sit, saj je v zemljiško knjigo vpisana hipoteka le v takem znesku (in ne tako kot izhaja iz istega z.k. izpiska za Z.M. - hipoteka do višine 264.500 ATS).

V novem postopku bo prvostopno sodišče odločilo tudi o nadaljnih izvršilnih stroških.