Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zmotno je stališče, da ima tožničina v zemljiški knjigi vpisana pravica zaradi načela publicitete „močnejši učinek oz. višji kvalitetni nivo“ od toženčeve nevknjižene lastninske pravice. Takšen učinek bi imela tožničina pravica samo napram tretjim osebam.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se s p r e m e n i tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: »Tožencu se naloži, da izroči tožnici v posest parc. št. 7636/3, vl. št. 3649 k.o. P. v izmeri 212 m? in da ji povrne pravdne stroške, vse v 15-ih dneh.« Tožnica je dolžna tožencu povrniti stroške postopka na prvi stopnji v znesku 483,15 EUR v 15-ih dneh po vročitvi prepisa prvostopenjske odločbe, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroške pritožbenega postopka v znesku 448,14 EUR v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da je dolžan izročiti tožnici v posest parc. št. 7636/3 k.o. P. v izmeri 212 m? v roku 15 dni in ji povrniti 833,75 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka.
Zoper sodbo je vložil toženec pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi opozarja na odločbo, ki jo je isto sodišče izdalo pod opr. št. N 52/88, kjer je odločeno, da je pravni prednik tožnice dolžan tožencu izročiti v last in posest zemljiško parcelo št. 5428/31 k.o. P., ki je nastala ob delitvi prej enotne parcele 5428/22 iste k.o.. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je ob osnovanju nove katastrske občine prišlo do preoštevilčenja zemljišča in da nosi parcela št. 5428/22 k.o. P. II novo parc. št. 7636/3 k.o. P.. Do prenosa lastninske pravice ni prišlo ne v zemljiškem katastru, ne v zemljiški knjigi. Zaradi spremenjenega zemljiško katastrskega stanja se postopek razdružitve skupnega premoženja nadaljuje v postopku obnove postopka razdružitve skupnega premoženja. Lastninskopravna razmerja so drugačna, kar je sodišče lahko ugotovilo z vpogledom v spis opr. št. N 52/88, vendar pravnomočne sodne odločbe ni upoštevalo. Izhajalo je iz zmotne predpostavke, da pravico tožnice do posesti opravičuje publicitetno stanje. Publicitetno stanje bi veljalo samo v razmerju do tretjih oseb, ki bi nepremičnino pridobili v last, ne more pa se na takšno stanje sklicevati tožnica, saj ve, da je prav zaradi vprašanja ureditve dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim med pravdnima strankama v teku postopek razdružitve skupnega premoženja, katerega cilj in namen je, da se toženec v pristojni zemljiški knjigi vpiše kot lastnik spornega dela nepremičnine. Odločitev je povsem formalistična. Odločba vzpostavlja stanje, ki bi lahko produciralo samo še dodatne nepotrebne in neživljenjske spore med strankama. Tudi o stroških ni pravilno odločeno, saj je premoženjskopravno težnjo tožnice, ki nima podlage v dejanskih okoliščinah, sodišče še nagradilo z neupravičeno stroškovno odločbo. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev sodbe.
Tožnica je na pritožbo odgovorila. V odgovoru zatrjuje, da ni bila stranka v nobenem od postopkov, ki jih izpostavlja toženec. Kot vdova je podedovala premoženje po pokojnem možu A.F.. Vsebina sporov med pokojnim možem in tožencem pa ji ni poznana. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povračilo pritožbenih stroškov.
Pritožba je utemeljena.
Odločilna dejstva, ki jih ugotavlja v tem sporu sodišče prve stopnje so : - parc. št. 7636/3 k.o. P. je imela pred preoštevilčenjem oz. osnovanjem nove zemljiške knjige za katastrsko občino P. parc. št. 5428/22 k.o. P. II; - parc. št. 5428/22 k.o. P. II je bila po pravnomočni sodbi sodišča v P. opr. št. P 542/88 v solastnini pravnega prednika tožnice iz te pravde (njenega pokojnega moža) in toženca, vsakega do 1/2. Pravnomočna sodba ni bila izvedena v zemljiški knjigi tako, da je po zemljiškoknjižnih podatkih lastništvo na tej nepremičnini še vedno v celoti pisano na tožnico kot dedinjo pok. A.F.; - sporna nepremičnina je bila tudi predmet postopka delitve pred sodiščem v P. in s pravnomočno odločbo sodišča N 52/88 je deljena v del parcele št. 5428/22 v izmeri 106 m? in parc. št. 5428/31 v izmeri 106 m? . Tudi odločba nepravdnega sodišča ni bila sprovedena niti v katastru, niti v zemljiški knjigi; - v naravi sporno parcelo že ves čas, skoraj v celoti uporablja toženec.
Na podlagi teh dejstev bi sodišče prve stopnje moralo zaključiti, da tožničin tožbeni zahtevek na izročitev celotne parcele št. 7636/3 k.o. P. ni utemeljen. Zmotno je namreč stališče, da ima tožničina v zemljiški knjigi vpisana pravica zaradi načela publicitete »močnejši učinek oz. višji kvalitetni nivo« od toženčeve nevknjižene lastninske pravice. Takšen učinek bi imela tožničina pravica samo napram tretjim osebam, kot utemeljeno v pritožbi navaja toženec. V razmerju med pravdnima strankama pa bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati pravni inštitut pravnomočnosti sodne odločbe, ki je med pravdnima strankama dokončno vzpostavilo pravno razmerje. Pravnomočna sodna odločitev je „zakon“ med pravdnima strankama, ki ga ni več mogoče spreminjati, razen kolikor ZPP omogoča izredna pravna sredstva. Pravnomočna sodna odločba učinkuje tudi proti pravnim naslednikom, to je proti dedičem strank. Zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti obe odločbi, to je pravdnega sodišča in nepravdnega sodišča vežeta tudi tožnico kot pravno naslednico, dedinjo A.F., ki je kot stranka sodeloval v pravdnem in nepravdnem postopku. Tožničin tožbeni zahtevek ni utemeljen. Tožnica svojih pravic proti tožencu ne more opirati zgolj na podatke zemljiške knjige, ki niso usklajeni s stanjem v naravi o čemer je bilo že odločeno v pravnomočnih sodnih odločbah, v katerih je bilo obravnavano prav lastništvo sporne nepremičnine. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 4. odst. 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožničin zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo o glavni stvari, je na podlagi člena 165 ZPP spremenilo tudi odločbo o stroških postopka. Tožnica, ki v pravdi ni uspela, mora povrniti tožencu tako stroške postopka na prvi stopnji, kot tudi pritožbene stroške, ki so odmerjeni v skladu z odvetniško in taksno tarifo.