Jedro

Povprečni dohodek na družinskega člana tožeče stranke sicer ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar pa je tožničin mož prejel dediščino večje vrednosti (25.000,00 EUR), ki se v skladu s 1. točko 2. odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva med dohodke (za uveljavljanje pravice do socialne pomoči). Zaradi prejetega dohodka ni podan pogoj za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Zakon o socialno varstvenih prejemkih v poglavju 1.7 z naslovom Razlogi za nedodelitev ali neupravičenost do denarne socialne pomoči v 27. členu ureja izključitveni razlog z izjemami in določa, da se do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka BDP, ta pomoč ne dodeli osebi, katere premoženje, upoštevno po ZUPJS, dosega ali presega vrednost 13.780,00 EUR. Določa pa tudi (v prvem odstavku 27. člena), da se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Podedovano premoženje tožničinega moža navedeno vrednost presega, v citiranih predpisih pa ni omejitve, da bi se upoštevala le dediščina, ki je bila pridobljena v enem letu pred vložitvijo prošnje za taksno oprostitev, zato se upošteva tudi pred tremi leti podedovano premoženje tožničinega moža.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve sotpnje delno spremeni tako, da se sodna taksa zniža za 50 %, njeno plačilo pa odloži do pravnomočnosti odločitve v tej zadevi.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ugodi, oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, stroške za pritožbo pa naj naloži v plačilo proračunu. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, pri čemer je pod točko 5 obrazložitve navedlo, da povprečni dohodek na družinskega člana tožeče stranke v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev sicer ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (541,64 EUR), vendar pa da je mož tožnice prejel dediščino oz. darilo večje vrednosti, v posledici česar ni podan pogoj za taksno oprostitev za postopek pred sodiščem prve stopnje - postopek na splošno. Izpodbijani sklep je tožnica prejela dne 6. 11. 2015, zato je ta njena dopustna pritožba hkrati tudi pravočasna, saj je vložena znotraj danega 15-dnevnega roka, ki izteče dne 23. 11. 2015. Tožničin mož je po svoji pokojni materi A.A. skupaj s sestro podedoval premoženje, ki ga predstavljajo pretežno samo nepremičnine, kar ne predstavlja razpoložljivih denarnih sredstev. Dejstvo pa je, da je predmetno premoženje podedoval že leta 2012, kot je razvidno iz priloženega sklepa o dedovanju, opr. št. D 668/2011 z dne 27. 8. 2012. Pri presoji glede oprostitve plačila sodnih taks pa se upoštevajo zgolj dediščine in darila, ki so bila prejeta v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na navedeno sodišče pri presoji utemeljenosti pogojev za oprostitev plačila sodnih taks ne bi smelo upoštevati dediščine, ki jo je leta 2012 (torej več kot 3 leta nazaj) prejel mož tožnice.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus je pokazal, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, zaradi deloma zmotne pravne presoje pa je sprejelo deloma napačno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na pravilno pravno podlago, to je na 11. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami in dopolnitvami), ki ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati stranka za oprostitev, delno oprostitev ali odlog plačila sodnih taks. Upoštevalo pa je tudi odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 ter odločbo opr. št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, v katerih je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje prvega odstavka v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 z Ustavo RS (v delu, ki onemogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala). V odločbi z dne 12. 2. 2015 je bilo zavzeto stališče, da do odprave ugotovljenega neskladja prvega odstavka v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 z Ustavo RS sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali osebe, ki jih je dolžna preživljati. Kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse je Ustavno sodišče RS v navedeni odločbi določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, Ur. l. RS, št. 96/2004 in nasl.).

6. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da povprečni dohodek na družinskega člana tožeče stranke sicer ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (541,64 EUR), saj dohodki družine znašajo mesečno 630,00 EUR (za tri družinske člane – tožnico, njenega moža in mlajšo hčer – študentko), vendar pa je ugotovilo, da je tožničin mož prejel dediščino večje vrednosti (25.000,00 EUR), ki se v skladu s 1. točko 2. odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUJPS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami in dopolnitvami) upošteva med dohodke (za uveljavljanje pravice do socialne pomoči). Zaradi prejetega dohodka po stališču sodišča prve stopnje ni podan pogoj za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje – postopek na splošno, ker s plačilom sodne takse v znesku 270,00 EUR ne bodo občutno zmanjšana prejeta sredstva (25.000,00 EUR).

7. Pritožba navaja, da je tožničin mož po svoji pokojni materi A.A. skupaj s sestro podedoval premoženje, ki ga predstavljajo pretežno samo nepremičnine, kar ne predstavlja razpoložljivih denarnih sredstev. Pri tem izpostavlja, da je premoženje podedoval že leta 2012 ter da se pri presoji glede oprostitve plačila sodnih taks upoštevajo le dediščine in darila, prejeta v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks, zaradi česar se to premoženje, pridobljeno pred več kot tremi leti, ne bi smelo upoštevati.

8. Stališče pritožbe je napačno, saj iz določb ZUPJS izhaja, da je sodišče prve stopnje pri presoji upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks pravilno upoštevalo dediščino tožničinega moža kot dohodek. V prvem odstavku 12. člena tega zakona (ki je umeščen v III. delu tega zakona - Način ugotavljanja materialnega položaja, 3. poglavje - Dohodek, ki se upošteva) je določeno, da se v dohodek, ki se upošteva, štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, iz naslovov, ki so taksativno našteti v 1. do 24. točki 1. odstavka, v 2. odstavku 12. člena istega zakona pa je določeno, da se ne glede na določbo prejšnjega (prvega) odstavka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, in nekaterih drugih taksativno naštetih pravic, upoštevajo tudi dediščine. Način upoštevanja dohodka ureja 6. poglavje III. dela navedenega zakona v 15. členu, ki v 1. odstavku določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka itd. dohodek upošteva na način in glede na obdobje, določeno skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 in nasl., ZSVarPre) v poglavju 1.7 z naslovom Razlogi za nedodelitev ali neupravičenost do denarne socialne pomoči v 27. členu ureja izključitveni razlog z izjemami in določa, da se do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka BDP, ta pomoč ne dodeli osebi, katere premoženje, upoštevno po ZUPJS, dosega ali presega vrednost 13.780,00 EUR. Določa pa tudi (v prvem odstavku 27. člena), da se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Podedovano premoženje tožničinega moža navedeno vrednost presega, v citiranih predpisih pa ni omejitve, da bi se upoštevala le dediščina, ki je bila pridobljena v enem letu pred vložitvijo prošnje za taksno oprostitev, zato se upošteva tudi pred tremi leti podedovano premoženje tožničinega moža. Ker je potrebno za ugotavljanje materialnega položaja stranke pri odločanju o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks upoštevati tudi citirane predpise, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da tožnica – glede na višino podedovanega premoženja njenega moža – ne izpolnjuje pogojev za popolno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje – postopek na splošno.

9. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče meni, da so v tožničinem primeru podani pogoji za delno oprostitev plačila taks in za odlog plačila. Listine v spisu (zlasti sklep o dedovanju – A 5) potrjujejo pritožbene navedbe, da premoženje, ki ga je tožničin mož podedoval po svoji pokojni materi A.A., predstavljajo pretežno nepremičnine, ne pa razpoložljivih denarnih sredstev. Glede na to in ob upoštevanju dejstva, da znaša mesečni dohodek tričlanske družine le 630,00 EUR (osnovni znesek minimalnega dohodka znaša od 1. 8. 2015 dalje 270,82 EUR), družina pa tudi sicer nima drugega premoženja (razen avta manjše vrednosti in stanovanja, v katerem živi, v vrednosti 35.000,00 EUR, kar pa se ne upošteva kot dohodek niti pri uveljavljanju pravice do socialne pomoči), pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bila s plačilom celotne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožnica in njeni družinski člani, in da so zato izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila taks in za odlog plačila do izdaje odločbe v smislu 3. odstavka 11. člena ZST-1. 10. Ker so v navedenem obsegu uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP delno spremenilo izpodbijani sklep tako, kot izhaja iz izreka. V ostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep.