Jedro

V konkretni zadevi je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je toženec takoj in v celoti pripoznal tožbeni zahtevek že v odgovoru na tožbo. Manjkajo pa v izpodbijani stroškovni odločitvi razlogi o tem, ali je dal povod za tožbo ali ne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (v II. točki izreka) razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo (med drugim) tudi premičnine, naštete v I. točki izreka sodbe. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 223,99 EUR stroškov postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožnica se pritožuje zoper odločitev o stroških postopka, vsebovano v II. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave. Navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženec ni dal povoda za tožbo in odločitev, da mu je dolžna povrniti njegove stroške odgovora na tožbo, najmanj preuranjena. Ali je toženec dal povod za tožbo ali ne, je stvar dejanskih okoliščin, ki jih mora sodišče raziskati v okviru kontradiktornega postopka. V obravnavanem primeru pa pred sprejemom izpodbijane stroškovne odločitve sodišče tožnici sploh ni vročilo toženčevega odgovora na tožbo, v katerem je ta izjavil, da njen tožbeni zahtevek pripoznava in še zatrdil, da ni dal povoda za tožničino tožbo. Z navedeno toženčevo izjavo se je tožnica seznanila sama z vpogledom v sodni spis po prejemu izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave. V zvezi s tem se tožnica sklicuje na kršitev ustavne pravice do izjave ter uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega je tožnica že v tožbi navedla, čeprav ni mogla pričakovati toženčeve izjave o pripoznavi njenega tožbenega zahtevka, zakaj je bila tožbo prisiljena vložiti, pa tega sodišče pri presoji stroškovne odločitve ni vzelo v obzir. Tožencu je prisodilo pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi, čeprav jih v odgovoru na tožbo ni zahteval. 3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je med pravdnima strankama v teku pravda zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju, v okviru katere je toženka (po nasprotni tožbi in v nadaljevanju tožnica) zoper tožnika (po nasprotni tožbi in v nadaljevanju toženca) vložila tožbo zaradi ugotovitve dodatnega obsega skupnega premoženja. Toženec je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek in zahteval povrnitev stroškov postopka. Po prejemu te vloge je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave (316. člen Zakona o pravdnem postopku -ZPP) ter na podlagi 157. člena ZPP tožnici naložilo povrnitev toženčevih stroškov odgovora na tožbo.

6. V primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora po določbi 157. člena ZPP tožeča stranka povrniti pravdne stroške. Gre za enega od posebnih primerov odločanja o stroških postopka po načelu krivde. Čeprav tožeča stranka v celoti uspe, mora nositi lastne stroške in povrniti stroške nasprotni stranki, če ta pravočasno pripozna zahtevek, ob nadaljnjem pogoju, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. V konkretni zadevi je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je toženec takoj in v celoti pripoznal tožbeni zahtevek že v odgovoru na tožbo. Manjkajo pa v izpodbijani stroškovni odločitvi razlogi o tem, ali je dal povod za tožbo ali ne. Vsekakor pa je utemeljen pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje tožnici pred izdajo izpodbijane sodbe ni vročilo toženčevega odgovora na tožbo, ki je vseboval poleg izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka tudi trditve o tem, da ni dal nobenega povoda za to pravdo, ker da med strankama glede naštetih premičnin sploh ni bilo spora. Tožnici je bilo s tem onemogočeno, da se o vsebini te toženčeve vloge izjavi. Utemeljeno se pritožba glede tega sklicuje na kršitev načela kontradiktornosti v postopku, ki ga v skladu z 22. členom Ustave RS v pravdnem postopku zagotavlja 5. člen ZPP.

7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. in 366. členaa ZPP razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker je bilo tožnici (z vpogledom v spis) po izdaji izpodbijanega sklepa že omogočeno, da se je seznanila s toženčevim odgovorom na tožbo in podala izjavo v postopku, bo moralo prvostopenjsko sodišče pri ponovnem odločanju o povrnitvi stroškov postopka trditve pravdnih strank glede povoda za tožbo oceniti in nato odločitev tudi obrazložiti.

8. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.