Jedro

Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s preprečitvijo in zaustavitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Kadar se nasilje zatrjuje ob razpadu partnerske zveze, mora sodišče ob tem iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, tudi v okviru ustreznih pravnih postopkov in položajev, kjer ne gre zgolj zato, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelji krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izrek ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) z dne 14. 12. 2020, s katerim so predlagatelji zahtevali, da se nasprotnemu udeležencu naloži prepustitev stanovanja v celoti predlagateljem in se mu za obdobje šestih mesecev prepove vstop v stanovanjsko hišo in zadrževanje na razdalji manjši od 150 metrov od stanovanjske hiše ter da se mu v primeru kršitve izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR, kot neutemeljeno zavrnilo. Nadalje je odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožujejo predlagatelji. Navajajo, da je sodišče povsem neutemeljeno in nekritično zavrnilo predlog predlagateljev, s čimer je ravnalo v nasprotju s Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter v boju proti njima (Istanbulska konvencija). Navajajo, da je nerazumljiva odločitev sodišča, da predlagatelji niti s stopnjo verjetnosti niso dokazali, da je nasprotni udeleženec nad njimi izvajal psihično in ekonomsko nasilje. Sodišče samo navaja, da je nasprotni udeleženec s tem, ko je izklopil elektriko, onesposobil toplotno črpalko in preprečil njeno popravilo, ravnal protipravno, vendar ne gre za nasilje v družini, saj ga kot takega ni zaznal CSD. Po oceni sodišča ta dejanja ne predstavljajo ekonomskega nasilja enega zakonca nad drugim. Tako lahko po stališču sodišča en zakonec po razpadu zakonske zveze uničuje skupno premoženje ter povzroči nepopravljivo škodo drugemu zakoncu, ki takšno premoženje uporablja in ga tako pahne v ekonomsko stisko. Prav tako sodišče zmotno ugotavlja, da je verjetnost, da nasprotni udeleženec izvaja ekonomsko nasilje majhna, zato ker predlagateljica sama zatrjuje, da je sposobna poravnati obveznosti, ki jih ima z obratovalnimi stroški. Predlagateljica je morala skleniti nove pogodbe z operaterjem, saj so predhodno bile vse položnice naslovljene na nasprotnega udeleženca, ki pa stroškov ni plačeval in položnic predlagateljici ni izročal, zato so bili računi neporavnani, zaradi česar je bila predlagateljica v še večji finančni stiski. Predlagateljica pa je sodišču dokazala, da s pomočjo socialne pomoči in otroških dodatkov pokriva obratovalne stroške sama. Dejanja nasprotnega udeleženca pa kažejo na ekonomsko nasilje, ki ga nasprotni udeleženec izvaja nad predlagatelji, saj se zaveda, da je trenutno formalno, dokler je postopek delitve skupnega premoženja še v teku, edini zemljiškoknjižni lastnik in predlagateljica brez njegovega soglasja ne more urejati zadev in tako lahko ostanejo v hiši brez elektrike, vode in kurjave. Nesoglasja med zakoncema pa vplivajo tudi na ml. otroka. Tako je po mnenju predlagateljice odločitev sodišča neutemeljena in jo je potrebno odpraviti, saj izvedeni dokazi v celotnem kontekstu dajejo zadostno oporo, da so bili predlagatelji žrtve psihičnega in ekonomskega nasilja s strani nasprotnega udeleženca vse od 15. 10. 2020, ko je nasprotni udeleženec pri dobavitelju elektrike naročil izklop elektrike in so tako živeli v hiši brez ogrevanja, sedaj pa so še zmeraj brez toplotne črpalke. Dejanja nasprotnega udeleženca imajo vse znake ekonomskega nasilja v skladu s šestim odstavkom 3. člena ZPND, z izrekom ukrepa pa nasprotni udeleženec ne bi trpel nobene resne omejitve svojih pravic, saj se je že tako izselil, s tem pa bi mu bilo zgolj onemogočeno občasno zahajanje k predlagateljem in ustrahovanje predlagateljice. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s preprečitvijo in zaustavitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Kadar se nasilje zatrjuje ob razpadu partnerske zveze, mora sodišče ob tem iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, tudi v okviru ustreznih pravnih postopkov in položajev, kjer ne gre zgolj zato, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja.1 V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND. 2

5. Sodišče prve stopnje je po skrbno izvedenem dokaznem postopku z analitičnim pregledom vse predložene listinske dokumentacije in po zaslišanju udeležencev postopka to tehtanje ustrezno opravilo (9. in 10. točka obrazložitve) in ugotovilo, da zatrjevano psihično oziroma ekonomsko nasilje ni bilo podano oziroma ni podano v tolikšni meri, da bi terjalo intervencijo državnih organov. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje obširnim razlogom, ki utemeljujejo prvostopno odločitev. K pritožbenemu izvajanju pa še zgolj dodaja:

6. Sodišče prve stopnje je pretehtalo tako poročilo CSD kot tudi dejstvo, da sta tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec drug zoper drugega vlagala kazenske ovadbe, da pa sicer ni v teku noben kazenski postopek, prav tako je zaslišalo obe stranki postopka. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vseh dokumentov in jo ovrednotilo skupaj z ostalimi izvedenimi dokazi.

7. V skladu s petim odstavkom 3. člena ZPND je psihično nasilje ravnanje in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjeno z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. V skladu s šestim odstavkom istega člena pa je ekonomsko nasilje neopravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanjem s premoženjem, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neopravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskih članov ali neupravičeno prelaganje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti na družinskega člana.

8. Tudi po oceni sodišča druge stopnje dejanje nasprotnega udeleženca, ki je dosegel izklop elektrike pri dobavitelju in onesposobil toplotno črpalko in preprečil njeno popravilo, ne predstavljajo protipravnega ravnanja po ZPND. Predlagateljica je v drugem postopku (motenjskem sporu) dosegla priključitev električne energije pri dobavitelju električne energije, slednjo sedaj tudi sama plačuje, tako da je za njo in oba otroka ustrezno poskrbljeno in jim je omogočano bivanje v stanovanjski hiši. Namesto s toplotno črpalko se grejejo s pomočjo kamina. Pri tem je povsem razumljivo, da predlagateljica plačuje obratovalne stroške za koriščenje nepremičnine, katero koristi skupaj z ml. otrokoma. Nasprotni udeleženec pa je pri poravnavanju obveznosti ne omejuje, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, pravtako zanjo in otroka plačuje preživnino določeno s sodno poravnavo.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da na podlagi trditev predlagateljice ni s stopnjo verjetnosti izkazano, da bi nasprotni udeleženec nad njo izvajal psihično ali ekonomsko nasilje. Pri tem je mnenje CSD dodaten argument in potrditev presoje sodišča prve stopnje, ki izpostavlja, da gre med udeleženci za konflikten odnos v postopku delitve premoženja, sicer pa družine ne obravnavajo in v ravnanju med predlagateljico in nasprotnim udeležencem zaznavajo nesoglasja, do katerih prihaja v primeru razpada partnerske zveze, ko partnerja nista uspela rešiti premoženjskih in medsebojnih nesoglasij. Sama predlagateljica pa v predlogu zatrjuje, da je z drugimi ukrepi (ko se je zanje odločila) dosegla vzpostavitev prejšnjega stanja, ki ji omogoča normalno bivanje v nepremičnini.

10. Pravilno je nadalje sodišče prve stopnje tudi zaključilo, da zgolj dejstvo, da nasprotni udeleženec prihaja v bližino nepremičnine, katere lastnik oziroma solastnik je, ne more predstavljati nasilja v družini, upoštevaje, da slednje prostore v bližini nepremičnine, v kateri bivajo predlagatelji, uporablja za izvajanje svoje gospodarske dejavnosti.

11. Ker v pritožbi izpostavljeni pritožbeni razlogi glede na navedeno niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ter prvim odstavkom 22. a člena ZPND.

12. V skladu s prvim odstavka 40. člena ZNP-1 in osmim odstavkom 22.a člena ZPND pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Tomaž Pavčnik, Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten, 2/2012 str 98. 2 VSL Sklep IV Cp 1207/2020 z dne 20.7.2020