Jedro

Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se lahko ne glede na slab dohodkovni položaj stranke in njenih družinskih članov zavrne že na podlagi vrednosti njihovega premoženja.

V primeru pozitivne odločitve o obročnem plačilu sodne takse, plačilo le-te ni več procesna predpostavka, tako da sodišče zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne bo štelo, da je vloga umaknjena, zaradi česar bo v vsakem primeru tožencu zagotovljeno uveljavljanje njegove pravice do pravnega sredstva, kar je glavni namen določb II. poglavja ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo opr. št. V Pg 1483/2018 z dne 6.3.2019 (I. točka izreka), njenemu podrednemu predlogu za obročno plačilo sodne takse pa je ugodilo in ji naložilo plačilo sodne takso za pritožbo v skupni višini 939,00 EUR v treh zaporednih mesečnih obrokih, vsak v znesku 313,00 EUR, tako da prvi obrok zapade v plačilo v 15. dneh po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, vsak nadaljnji obrok pa v roku enega meseca od zapadlosti predhodnega obroka (II. točka izreka). Odločilo je še, da se plačilni nalog, opr. št. V Pg 1483/2018 z dne 6.5.2019, razveljavi, saj bo toženi stranki za obročno plačilo zadevne sodne takse izdalo nov plačilni nalog (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep, in sicer zoper I. in II. točko izreka, se smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju: toženec). Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in zadevni sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks določa Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) v 11. členu. Tako sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: družinski člani; 1. odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (5. odstavek 11. člena ZST-1). Ne glede na navedeno določbo je do celotne oprostitve plačila sodnih taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (6. odstavek 11. člena ZST-1). Po ZST-1 (1. odstavek 12.a člena) se materialni položaj stranke oziroma prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke oziroma prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke oziroma prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (2. odstavek 12.a člena ZST-1), to je Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami, ZSVarPre)). ZSVarPre pa v 11. členu napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami, ZUPJS). Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči. Od uveljavitve novele ZST-1C se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki jih upoštevajo centri za socialno delo pri odločanju o pravici do socialne pomoči.1

5. Na podlagi podatkov, navedenih v toženčevem predlogu za oprostitev plačila takse in prilogah ter podatkov, ki jih je pridobilo na podlagi 5. odstavka 12.a člena ZST-1, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da: je toženec poročen z M. P. in ima hčer Z. P., ki je študentka; toženec prejema mesečno neto plačo v višini 90,00 EUR2, njegova žena pa mesečno neto dohodke (sestavljene iz plače in prihodkov iz premoženja) v višini 2.225,00 EUR ter da je hči brez prihodkov, tako da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znaša približno 772,00 EUR, kar je za 13,50 EUR manj od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega v 1. odstavek 8. člena ZSVarPre (2 x 392,75 EUR = 785,50 EUR);3 je toženec lastnik avtomobila v vrednosti približno 5.000,00 EUR, njegova žena pa avtomobila v vrednosti približno 3.000,00 EUR, nepremičnin v vrednosti približno 530.000,00 EUR in ima vrednostne papirje ter kapitalske naložbe v skupni višini 9.000,00 EUR. Na podlagi navedenega je zaključilo, da premoženjsko stanje toženca in njegovih družinskih članov ne omogoča oprostitve plačila sodne takse, glede na njihovo nekoliko slabše likvidnostno stanje pa je ugodilo podrednemu predlogu za obročno plačilo sodne takse.

6. Toženčeve pritožbene navedbe, da naj ne bi prejemal plače in da naj bi mu prispevke iz plač plačevala žena, predstavljajo nedopustne pritožbene novote (1. odstavek 337. člena ZPP). Tudi sicer gre za pavšalne in z ničemer izkazane trditve oziroma so te celo v nasprotju z listinami v spisu (npr. izjavo o premoženjskem stanju v prilogi B20 spisa ter izpisoma obdavčljivih dohodkov fizičnih oseb FURS). V nobenem primeru pa te navedbe, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ne morejo pripeljati do drugačne odločitve v tej zadevi.

7. Namreč predlog za oprostitev plačila sodnih taks se lahko ne glede na slab dohodkovni položaj stranke in njenih družinskih članov zavrne že na podlagi vrednosti njihovega premoženja.4 Iz neizpodbitih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da imajo toženec in njegovi družinski člani premoženje, ki očitno večkrat presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (18.852,00 EUR) - to je mejno vrednost, ki po 1. odstavku 27. člena ZSVarPre izključuje dodelitev denarne socialne pomoči. Ob odsotnosti trditev, da s tem premoženjem toženec oziroma njegovi družinski člani ne bi mogli razpolagati ter da bi vse to premoženje nujno potrebovali za svoje preživljanje, ter ob upoštevanju višine predmetne sodne takse (939,00 EUR), se kot pravilen izkaže zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse.5

8. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je vsaj del premičnega premoženja toženca in njegovih družinskih članov mogoče dovolj hitro unovčiti za plačilo zadevne sodne takse (kot tudi za v predlogu navedene ostale stroške sodnih postopkov6 z zakonskimi zamudnimi obrestmi), z njenim obročnim plačilom pa bo omogočeno, da pri tem ne bo ogroženo njihovo preživljanje (2. odstavek 11. člena ZST-1).

9. Toženec v pritožbi uveljavlja še pristranskost prvostopenjske sodnice, s čimer je prav tako prepozen. V skladu z 2. odstavkom 72. člena ZPP bi moral toženec izločitev sodnice zahtevati takoj, ko je izvedel, da naj bi bil podan razlog za njeno izločitev, najpozneje pa do zaključka glavne obravnave v postopku na prvi stopnji, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Stranka lahko namreč očitek pristranskosti (6. točka 70. člena ZPP) v pritožbi uveljavlja le, če je bil sodnik izločen, pa je kljub temu sodeloval pri izdaji odločbe (2. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Ker prvostopenjska sodnica v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitve pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.7 Tudi sicer po presoji pritožbenega sodišča toženec s povsem pavšalno navrženo in z ničemer argumentirano navedbo o znanstvu med prvostopenjsko sodnico in M. P. nikakor ni uspel izkazati takšnih okoliščin, ki bi pri razumnem človeku ustvarile dvom v nepristranskost prvostopenjske sodnice.8

10. Končno toženec tudi ne more uspeti s posplošenim sklicevanjem na domnevno drugačne odločitve v drugih primerih, ki jih ne priloži in ne navaja njihovih opravilnih številk ter ne pojasni dejanskega stanja v teh zadevah. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da v primeru pozitivne odločitve o obročnem plačilu sodne takse, plačilo le-te ni več procesna predpostavka, tako da sodišče zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne bo štelo, da je vloga umaknjena,9 zaradi česar bo v vsakem primeru tožencu zagotovljeno uveljavljanje njegove pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami), kar je glavni namen določb II. poglavja ZST-1.10

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

1 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), str. 32 gradiva. 2 Toženec je na prestajanju zaporne kazni. 3 Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/01 s spremembami, ZBPP) v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). Ta domneva pa velja le, če prosilec in njegova družina ne razpolagata z nobenim drugim premoženjem. Tako po ZST-1 (12.a člen) kot tudi po ZBPB (14. člen) se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Gre za ZSVarPre, po katerem je izključitveni razlog za prejem denarne socialne pomoči (1. odstavek 27. člena) premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2063/2018 z dne 29.10.2018). 4 Npr. sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 326/2018 z dne 5.7.2018 in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 144/2014 z dne 29.5.2014. 5 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1446/2018 z dne 29.8.2018. 6 Po navedbah toženca gre za upnikove stroške postopka zavarovanja opr. št. Z 392/2018 Okrajnega sodišča v Ljubljani v višini 1.683,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.7.2019 dalje ter pravdne stroške tožeče stranke v predmetni zadevi v višini 2.239,32 EUR, pri čemer odločitev o povrnitvi slednjih zaradi vložitve toženčeve pritožbe zoper sodbo še ni pravnomočna. 7 Podobno npr. odločbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 69/2011 z dne 4.7.2013 in Cpg 5/2016 z dne 20.5.2016 ter sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 950/2014 z dne 19.2.2015 in opr. št. Pdp 893/2017 z dne 13.6.2018. 8 Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cp 3187/2010 z dne 15.9.2010 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1167/2017 z dne 28.2.2018. 9 Neplačani zapadli obroki se le prisilno izterjajo (npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 771/2017 z dne 26.10.2017 in opr. št. II Cp 3308/2013 z dne 21.1.2014). 10 Smiselno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 938/2018 z dne 22.1.2019 in opr. št. I Cpg 1182/2016 z dne 16.11.2016.