Jedro

Sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju ni odločilo in s tem tudi ni naložilo obveze dediču, da mora priglašeno terjatev upnice upnici poravnati, saj to ni bil predmet zapuščinskega postopka. V zapuščinskem postopku bi takšen sklep bil lahko sprejet kvečjemu, če bi dedič terjatve banke priznal, česar pa, kot sam utemeljeno navaja, ni storil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v zapuščinski zadevi po pokojni T. Č., rojeni ... in umrli ..., nazadnje stanujoči S. u., izdalo sklep o dedovanju. V sklepu o dedovanju je pod točko I. ugotovilo obseg zapuščine, v točki II. je razglasilo dediča po oporoki, zapustničinega vdovca F. Č., ki deduje do celote zapuščine, pod točko III. pa odredilo po pravnomočnosti tega sklepa ustrezni zemljiškoknjižni vpis, to je pri zapustnici do 1/2 solastni nepremičnini parc. št. ... k. o. ... vknjižbo lastninske pravice na oporočnega dediča ter tudi, da je po pravnomočnosti tega sklepa oporočni dedič upravičen razpolagati z osebnim avtomobilom znamke F. F., reg. št. ... in zanj izposlovati ustrezno prometno dovoljenje in realizirati tudi terjatev do ZPIZ Ljubljana iz naslova neizplačane pokojnine za leto 2015. 2. Proti sklepu se oporočni dedič pravočasno pritožuje. Pritožuje se zoper I. točko izreka sklepa o dedovanju v delu, kjer se ugotavlja, da so zapuščina pokojne Č. T. tudi njeni dolgovi do banke ... d. d. iz naslova kredita št. ... v višini 1.388,71 EUR, iz naslova kredita št. ... v višini 1.590,67 EUR in iz naslova negativnega stanja na tekočem računu št. ...v višini 2.317,06 EUR, skupaj torej 5.296,44 EUR. Opozarja, da je že v obrazložitvi sklepa napisano, da je že na zapuščinski obravnavi 5. 3. 2015 priglašenim terjatvam B. C. d.d. iz naslova neplačanih dveh kreditov in negativnega stanja na odobrenem limitu nasprotoval, da bi vstopil v zavezo poplačila iz naslova sprejete dediščine. Zatrjeval je, da je bilo to vse troje na riziko zavarovano pri Z. X. in banka... bo to dobila najbrž povrnjeno od Z. X., če je poslovala v okviru svojih določil o starosti kreditojemalca. Navaja, da je bila kreditojemalka, ko je najela kredita, stara že več kot 76 let, oba pa sta bila najeta za odplačilno dobo 36 mesecev, po določilih banke in zavarovalnice pa mora biti kredit že poplačan do 75 leta starosti, če ni še dodatno zavarovan s porokom, nikakor pa, da je sklenjen po 75 letu. Banka je pokojni odobrila neupravičeno visok dovoljeni limit na prekoračitev njenega transakcijskega računa glede na njeno pokojnino. Za oba najeta kredita in novi limit dedič ni vedel, ker ga žena o svojih financah ni nikoli obveščala, kaj šele iskala njegovo soglasje. Z. X. niti banka po navedbi pritožnika nimata pravice zahtevati vračilo od dediča, saj bi to pomenilo, da zavarovalnica sploh ne prevzema nobenega rizika, ampak samo pobira denar za zavarovanje. Kot sprejeta dediščina je to polovica hiše, to pa ne more prodati kot del hiše za 5.296,44 EUR. Predlaga, da se v naslednjih aktivnostih upošteva in se pritožnika kot dediča izključi iz zahtevka po plačilu 5.296,44 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Najprej je pritožniku pojasniti, da je sodišče prve stopnje pod točko I. izreka izpodbijanega sklepa ugotovilo le obseg zapuščine, pri čemer pa v zapuščino spada tako aktiva (stvari in pravice zapustnice), kot tudi njene obveznosti oziroma pasiva.(1) Sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju ni odločilo in s tem tudi ni naložilo obveze dediču, da mora priglašeno terjatev upnice upnici poravnati, saj to ni bil predmet zapuščinskega postopka. V zapuščinskem postopku bi takšen sklep bil lahko sprejet kvečjemu, če bi dedič terjatve banke priznal, česar pa, kot sam utemeljeno navaja, ni storil. 5. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju skladno z določbo člena 214 Zakona o dedovanju (ZD), pa tudi z določbo 2. člena ZD, ko je zgolj pri ugotovitvi obsega zapuščine poleg aktive upoštevalo tudi pasivo, to je dolgove zapustnice.

6. Pritožnik tako neutemeljeno izpodbija sklep o dedovanju v ugotovitvenem delu. Kot je že bilo pojasnjeno, o obveznosti plačila priglašenih terjatev upnice z izpodbijanim sklepom o dedovanju ni bilo odločeno, zato se do nadaljnjih pritožbenih navedb, s katerimi dedič utemeljuje svoje stališče, da dolgov zapustnice ni dolžan poravnati, pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo.

7. Ob obrazloženem je tako pritožba dediča neutemeljena. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena, oboje v zvezi s 163. členom ZD). Zato je pritožbo dediča zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD).

Op. št. (1): Primerjaj: Prof. dr. Karel Zupančič in prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, Ljubljana 2009, stran 46-47.