Jedro

Ker ne gre za spor med delavcem in delodajalcem v smislu 5. člena ZDSS-1, temveč gre za spor glede odločanja v drugi javnopravni zadevi, je za odločanje v zadevi pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

Izrek

Za odločanje o tem sporu je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

Obrazložitev

1. Tožnica je pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije zahtevala, da Komisija Vlade tožene stranke za kadrovske in administrativne zadeve izda soglasje za izplačilo enkratnih letnih nagrad za leta 2003, 2004 in 2005 tožnici, kot direktorici doma upokojencev, iz naslova uspešnega vodenja navedenega javnega zavoda. Navajala je, da je Svet zavoda o izplačilih spornih nagrad že odločil in je zato pri toženi stranki uveljavljala izdajo ustreznega soglasja, vendar pristojna komisija, kljub urgencam, o izdaji soglasja ni odločila.

2. Upravno sodišče Republike Slovenije se je s sklepom I U 997/2009-14 z dne 15. 4. 2010 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Celju, kot stvarno pristojnemu sodišču. Ugotovilo je, da gre za delovni spor tožnice, oziroma za spor med delojemalko in delodajalcem o pravici do plačila nagrade, ki izvira iz delovnega razmerja oziroma iz pogodbe o zaposlitvi.

3. Delovno sodišče v Celju pristojnosti ni sprejelo. Ugotovilo je, da tožnica tožbe ni vložila zoper svojega delodajalca, temveč zoper komisijo tožene stranke, ki je na podlagi sklepa Vlade tožene stranke o merilih za priznanje nagrad pristojno odločati o soglasju k odločitvi delodajalca za plačilo nagrade. Zato je predlagalo, da v sporu o pristojnosti na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči Vrhovno sodišče. 4. Za odločanje v tem sporu je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

5. Delovno sodišče pravilno ugotavlja, da ne gre za individualni delovni spor med delavcem in delodajalcem, saj tožnica ne toži svojega delodajalca, to je javnega zavoda pri katerem je oziroma je bila v času opravljanja funkcije direktorice v delovnem razmerju (pogodba o zaposlitvi in aneks – priloga A2 spisa). Tožba je vložena zoper toženo stranko, ki ni bila tožničin delodajalec, z zahtevo, da njen pristojni organ (Komisija Vlade za kadrovske in administrativne zadeve) pozitivno odloči o soglasju k sklepu sveta tožničinega delodajalca o izplačilu spornih nagrad. Tako odločanje o soglasju je bilo predvideno v Sklepu Vlade o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov (Ur. l. RS, št. 78/98). Gre za odločanje o soglasju (k sklepu pristojnega organa javnega zavoda), ki pomeni odločanje o posamični stvari v drugih javnopravnih stvareh v smislu 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

6. Glede zakonitosti dokončnih upravnih aktov, pa tudi, če upravni akt upravičencu ni bil izdan v predpisanem roku (pa zakon ne določa drugače), je na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.

7. Ker v tej zadevi ne gre za spor med delavcem in delodajalcem v smislu 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), temveč gre za spor glede odločanja v drugi javnopravni zadevi, je za odločanje v zadevi pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.