Jedro

Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni razvidna že na prvi pogled, in ker revidentka svojih navedb glede vrednosti spornega predmeta kljub sprejetemu stališču o trditvenem in dokaznem bremenu tudi ni z ničemer obrazložila, ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vprašanja pravne narave roka iz 21. člena Uredbe 796/2004, ki se nanaša na pozno predložitev, pomembnosti pašnega reda za presojo upravičenosti do pomoči in vsebine 12. in 13. člena Uredbe 796/2004, niso pomembna pravna vprašanja, saj odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od odgovora nanje.

S pavšalnimi navedbami, ki jih ni z ničemer obrazložila in zanje tudi ni predložila nikakršnih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, revidentka ni izkazala, da zanjo izpodbijana odločitev dejansko predstavlja zelo hude posledice.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) po odvetnikih vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z vsemi tremi točkami drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 18. 12. 2006, s katero je prvostopenjski upravni organ ugodil zahtevku EKO0 (trajno travinje) za krmne površine v izmeri 147,74 ha (1. točka izreka odločbe), zavrnil pa zahtevke EKO0 (trajno travinje) za krmne površine v izmeri 2,28 ha, za OMD – planine (izravnalna plačila za OMD) v izmeri 149,94 ha ter za ukrepe SKOP za planinsko pašo s pastirjem v izmeri 150,02 ha in za dodatek za ostala zavarovana območja v izmeri 149,64 ha (2. točka izreka odločbe), odločil, da bo o morebitnih ostalih zahtevkih za pomoči na živali odločeno s posebno odločbo (3. točka izreka odločbe) ter da kmetijsko gospodarstvo obsega za 265,93 glav velike živine (GVŽ) krmnih površin (4. točka izreka odločbe). Tožena stranka je z odločbo z dne 16. 8. 2007 kot neutemeljeno zavrnila revidentkino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več zadevah (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo med drugim revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče prve stopnje odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.0000,00 EUR.

6. Predmet obravnavane zadeve so neposredna plačila v kmetijstvu, torej je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, vendar pa je revidentka v tožbi in reviziji vrednost spornega predmeta (24.200,00 EUR) le navedla in z ničemer obrazložila, prav tako pa vrednost (zavrnilnega dela) zahtevka ne izhaja iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

7. Vrhovno sodišče po pregledu obravnavane zadeve ugotavlja, da vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni razvidna že na prvi pogled, in ker revidentka svojih navedb glede vrednosti spornega predmeta kljub sprejetemu stališču o trditvenem in dokaznem bremenu tudi ni z ničemer obrazložila, po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pri tem Vrhovno sodišče izhaja tudi iz stališča Ustavnega sodišča RS, ki je v odločbi Up-2344/08 navedlo, da ZUS-1 Vrhovnemu sodišču ne nalaga ugotavljanja vrednosti spornega predmeta po uradni dolžnosti, predvideva pa, da bo z vpogledom v spis preverilo, ali podatki spisa že na prvi pogled (prima facie) očitno in jasno potrjujejo revizijske navedbe, s katerimi se zatrjuje obstoj pogoja po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidetka tudi uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

9. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 24. 11. 2010) revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je samo tisto, od katerega je odvisna odločitev v zadevi.

10. Revidentka kot pomembna pravna vprašanja, o katerih sodišče še ni odločalo, navaja vprašanje pravne narave roka iz 21. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 (v nadaljevanju Uredba 796/2004), vprašanje, ali citirana Uredba v 12. in 13. členu kot obvezen dokument predpisuje pašni red in vprašanje, ali je pašni red bistven dokument za upravičenost do pomoči. Trdi, da bo odločitev o teh vprašanjih o(ne)mogočila državi, da z dodatnim in samovoljnim predpisovanjem predložitve nepomembnih dokumentov ovira dostop vlagateljem do plačil iz naslova ukrepa kmetijske politike.

11. Zahtevek EKO0 (trajno travinje) je bil za površino v izmeri 2, 28 ha v tem primeru zavrnjen, ker je bila prijavljena površina večja od ugotovljene, odločitev glede ukrepa SKOP (dodatek za ostala zavarovana območja) pa temelji na ugotovitvi, da kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje splošnih pogojev za odobritev drugih ukrepov SKOP (ohranjanje krajine na zavarovanih območjih) v skladu s poglavjem 9.3.2.2 Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 - 2006 (Ur. l. RS, št. 116/04 in 45/06). Odločitev o zavrnitvi zahtevkov za OMD – planine in ukrep SKOP (planinska paša) pa temelji na določbi sedmega odstavka 11. člena Uredbe o izvedbi kmetijske politike za leto 2006 (Ur. l. RS, št. 9/2006, v nadaljevanju Uredba RS).

12. V prvem odstavku 1. člena Uredbe RS je med drugim določeno, da ta uredba določa natančnejše postopke za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 in Uredbe 796/2004. Uredba 796/2004 v členih 12 (ta opredeljuje vsebino enotnega zahtevka) in 13 (ta določa posebne zahteve v zvezi z enotnim zahtevkom) sicer res ne določa obveznosti predložitve pašnega reda, vendar pa so v 12. členu našteta le dokazila, ki jih je „zlasti“ treba predložiti enotnemu zahtevku zaradi ugotovitve upravičenosti do pomoči, in torej ne omejuje nacionalnega predpisodajalca, da določi tudi druga dokazila za uveljavljanje pravice do pomoči. Treba je tudi poudariti, da izpodbijana odločitev ne temelji neposredno na Uredbah EU, ampak na Uredbi RS. Uredba RS pa v sedmem odstavku 11. člena kot eno izmed posebnih zahtev v zvezi z zbirno vlogo za zahtevke iz sedmega in devetega odstavka tega člena predpisuje predložitev pašnega reda za leto 2006. Odločitev o zavrnitvi revidentkinih zahtevkov temelji na nepredložitvi (enega izmed) zahtevanih dokazil in ne na vložitvi zahtevka po predpisanem roku (to je zakasnela oziroma pozna vložitev).

13. Glede na navedeno vprašanja pravne narave roka iz 21. člena Uredbe 796/2004, ki se nanaša na pozno predložitev, pomembnosti pašnega reda za presojo upravičenosti do pomoči in vsebine 12. in 13. člena Uredbe 796/2004, niso pomembna pravna vprašanja, saj odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od odgovora nanje. Revidentka zato ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 14. Nadalje revidentka uveljavlja tudi izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010), mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude in to tudi izkazati.

15. Revidentka navaja, da bi v primeru izpodbijane odločitve ostala brez načrtovanih sredstev iz naslova neposrednih plačil v kmetijstvu za leto 2006, kar bi onemogočilo njeno dejavnost, ogrozilo razvoj kmetijstva na območju 150,02 ha in ogrozilo planinsko pašo, ki jo izvaja na zavarovanem območju.

16. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu zgolj s takšnimi pavšalnimi navedbami, ki jih ni z ničemer obrazložila in zanje tudi ni predložila nikakršnih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, ni izkazala, da zanjo izpodbijana odločitev dejansko predstavlja zelo hude posledice. Revizija zato tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

17. Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

18. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).