Jedro

Iz zapisnika o poteku naroka za glavno obravnavo izhaja, da je bila obravnava oklicana ob določeni uri in da se je tedaj ugotovilo, da je pristopila le pooblaščenka tožene stranke, ne pa tudi tožnica, čeprav je bilo vabilo izkazano. Prvostopno sodišče je ravnalo v skladu z 1. odst. 216. člena ZPP, ko je na predlog tožene stranke ugotovilo, da postopek miruje, saj na zakonitost sklepa ne more vplivati dejstvo, da se je tožnica ob oklicu obravnave nahajala na hodniku in morda oklica obravnave ni slišala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Delovno sodišče v ... sklenilo, da postopek v pravdni zadevi tožeče stranke L. S., M. in tožene stranke T. M., d.o.o., M., miruje od 17.1.1996 dalje.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje tožnica, smiselno iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje dogajajo nepravilnosti, zaradi katerih zahteva izločitev predsednika senata.

Glede naroka dne 17.1.1996 navaja, da se je skupaj s svojo pričo V. K. odzvala vabilu sodišča. Zaradi slabega počutja sta stali na zunanjem hodniku ob oknu, nekaj pred deseto uro, ko je bila razpisana obravnava, pa sta se napotili na hodnik blizu razpravne dvorane. Ker tožnice ob 10. uri ni nihče poklical, se je zglasila v dvorani, kjer je potekala obravnava, čez nekaj minut pa je prišel ven sodnik in ji pojasnil, da je obravnava zaključena, ker tožnice ni bilo, tožena stranka pa je že odšla, ter da bo postopek nekaj časa miroval. Ob razgovoru s sodnikom je bila po navedbah pritožnice ura deset in pet minut. Tožnica nadalje navaja, da ji je bilo na ta način onemogočeno sodelovanje na obravnavi in da je nenavadno, da se kot pooblaščenka tožene stranke udeležuje postopka M. N., ki bi morala v postopku nastopiti kot priča. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa prvostopnega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za mirovanje postopka je določba 216. člena zakona o pravdnem postopku ( ZPP - Ur.l.RS št. 4/77 do 27/90), ki določa, da mirovanje postopka nastane, če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta, ali če nobena od strank ne pride na pripravljalni narok ali na narok za glavno obravnavo, oziroma če se stranki, ki sta prišli na narok, nočeta spustiti v obravnavanje, kakor tudi, če ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride, druga pa predlaga mirovanje, ali pe pride na narok samo tožnik, pa ne predlaga, naj se izda sodba zaradi izostanka. Po 217. členu ZPP nastanejo, če postopek miruje, iste pravne posledice, kakor če se postopek prekine, le da ne prenehajo teči z zakonom določeni roki.

Postopek miruje, dokler ne predlaga kakšna stranka, naj se nadaljuje.

Tega ne more predlagati prej, preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje. Če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se šteje, da je tožba umaknjena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ravnalo pravilno in v skladu s citirano določbo ZPP, ko je na predlog nasprotne stranke ob odsotnosti tožnice na naroku dne 17.1.1996 sklenilo, da postopek miruje od 17.1.1996 dalje. Iz zapisnika o poteku naroka za glavno obravnavo namreč izhaja, da je bila obravnava oklicana ob 10.00 uri in da se je tedaj ugotovilo, da je pristopila le pooblaščenka tožene stranke, ne pa tudi tožnica, čeprav je bilo vabilo izkazano. Prvostopno sodišče je torej postopalo v skladu z določili zakona, saj na zakonitost sklepa ne more vplivati dejstvo, da se je tožnica ob oklicu obravnave nahajala na hodniku in morda oklica obravnave ni slišala, ampak je šele po končani obravnavi o tem govorila s predsednikom senata.

Ob tem pa pritožbeno sodišče opozarja, da roki za vložitev predloga za nadaljevanje postopka, določeni v citiranem 217. členu ZPP, tečejo od 17.1.1996 dalje, ko je mirovanje postopka nastalo.