Jedro

V skladu z določbami 150. člena ZV-1 je potrebno za posege na vodnem in priobalnem zemljišču, če so te sploh zakonsko dovoljeni, vedno pridobiti vodno soglasje. V skladu z devetim odstavkom 153. člena ZV-1 je stranka v postopku izdaje vodnega soglasja samo investitor oziroma pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor. Iz obeh vlog za izdajo vodnega soglasja z dne 5. 8. 2020 izhaja, da ju je vložila tožnica kot investitorka, pri čemer je tožnica v vlogi, ki se nanaša na posege na parc. št. 310/2, k. o. ..., celo izrecno navedla, da gre za dela v samoizvedbi. Ker nobena od vlog tožnice kot investitorke ni bila popolna, jo je organ na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP in v zvezi z drugim odstavkom 153. člena ZV-1 in 4. členom ter 5. členom Pravilnika pozval na dopolnitev. Ker je bila tožnica edina stranka v postopku, je bila dopolnitev vloge izključno njena procesna dolžnost, razlogi, iz katerih vloge ni dopolnila (pomanjkanje denarja), in jih navaja v tej tožbi, pa v tem postopku niso pravno pomembni. Pomembno je le, da je tožnica, če bi želela, da bi upravni organ o njeni vlogi vsebinsko odločal, morala vlogi dopolniti v skladu s pozivi organa. Ob tem sodišče poudarja, da se tožnica na poziva organi ni odzvala niti na način, da bi v teku roka ali kasneje, a še pred izdajo izpodbijanih aktov, pojasnila, zakaj vlog ne more oz. ne namerava dopolniti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom št. 35507-878/2020-7 z dne 24. 2. 2021 je prvostopenjski organ zavrgel vlogo tožnice za začasno utrditev brežine z betonskimi bloki vodotoka ... na zemljišču parc. št. 310/2, k. o. ..., v občini ... Z izpodbijanim sklepom št. 35507-842/2020-9 z dne 24. 2. 2021 pa je prvostopenjski organ zavrgel vlogo tožnice za povišanje opornega zidu ob brežini vodotoka ... na zemljišču parc. št. 310/1 in 311, k. o. ..., v občini ...

2. V obeh izpodbijanih sklepih je prvostopenjski organ v obrazložitvi navedel, da je tožnica kot investitorka vložila vlogo za izdajo vodnega soglasja, ki pa ni bila popolna. Glede na to je bila tožnica pozvana na dopolnitev vloge v roku 15 dni ter hkrati opozorjena, da bo njena vloga, če je v določenem roku ne bo dopolnila, zavržena. Po prejemu poziva na dopolnitev vloge, je tožnica v obeh zadevah predlagala podaljšanje roka. Prvostopenjski organ je njeni prošnji ugodil, a tožnica kljub temu nobene od podanih vlog do izteka podaljšanega roka, niti do dne izdaje izpodbijanih sklepov, ni dopolnila z zahtevanimi dokumenti in podatki, niti ni ponovno predlagala podaljšanja roka. Ker nobene od vlog zato ni bilo mogoče obravnavati, ju je prvostopenjski organ z izpodbijanima sklepoma na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgel. 3. Tožnica se je zoper oba izpodbijana sklepa pritožila, a je organ druge stopnje obe pritožbi zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnica je izpodbojno tožbo, ki jo je vložila 22. 10. 2021, po pozivih sodišča dvakrat dopolnila. Iz tožbe izhaja, da se z odločitvijo o zavrženju njenih vlog za izdajo vodnega soglasja ne strinja, ker meni, da v zvezi z nobenim od posegov (obnova zaščitne ograje na parc. št. 311 in 310/1 ter sanacija odplavljene brežine na parc. št. 310/2) ni dolžna pridobiti drage projektne dokumentacije, ampak so to dolžni storiti lastniki parcele vodotoka, ki je po njenem vedenju javno dobro. Če bi Direkcija RS za vode pravočasno sanirala brežino in popravila zaščitno ograjo, do škodnega dogodka sploh ne bi prišlo. Nadalje je poudarila, da poseg na parc. št. 311 in 310/1 ne predstavlja dviga opornega zidu, ampak gre za ograjo za preprečevanje poplavljanja. Prav tako je na parc. št. 310/2 že prej bil oporni zid, ki pa je bil v letih 2018 in 2019 dokončno porušen. Z možem sta sicer posege, v zvezi s katerimi želi tožnica pridobiti vodno soglasje, po dveh večjih neurjih v letih 2018 -2019, že izvedla, saj sta bila v to primorana, če sta hotela preprečiti nadaljnjo škodo, ki jima nastaja, ko potok ... poplavlja. Sanacijo sta izvedla kvalitetno in v dobri veri, da je to tudi v korist Direkcije RS za vode oz. države, saj sta od tam večkrat dobila odgovor, da za sanacijo ni denarja. Sanacijo sta sicer sama izvedla že enkrat prej, in sicer po poplavah leta 2014, pri čemer sta takrat za dela pridobila soglasje Občine ... Pa tudi sicer je bila leva brežina potoka v delu, kjer je poleg tožničina nepremičnina, že od nekdaj zaščitena.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa v skladu s tretjim odstavkom 38. člena ZUS-1 sodišču posredovala spise, ki se nanašajo na to zadevo.

**O združevanju zahtevkov**

6. Tožnica v tej zadevi izpodbija dva upravna akta Direkcije Republike Slovenije za vode, in sicer sklep št. 35507-878/2020-7 z dne 24. 2. 2021 ter sklep št. 35507-842/2020-9 z dne 24. 2. 2021. V skladu s 35. členom ZUS-1 se lahko z eno tožbo uveljavlja več tožbenih zahtevkov proti istemu tožencu, če vsi zahtevki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in je za vse zahtevke pristojno isto sodišče. Po oceni sodišča so ti pogoji v tej zadevi izpolnjeni, saj gre v obeh zadevah za odločitev na podlagi istočasno vloženih vlog tožnice za izdajo vodnega soglasja v zvezi z določenimi posegi na zemljišču ob potoku ..., ki teče v neposredni bližini tožničine hiše in gospodarskega poslopja na naslovu ..., ... V obeh zadevah je istega dne odločal isti prvostopenjski organ, ki je obe tožničini vlogi zavrgel iz enakega razloga, tj. ker ju tožnica ni dopolnila ter zato nista bili primerni za obravnavo. Tožnica se je zoper oba sklepa o zavrženju, ki sta ji bila vročena na isti dan, pritožila, o pritožbi pa je odločal isti organ druge stopnje, ki je v obeh primerih pritožbo zavrnil. **Dokazni postopek**

7. Sodišče je v dokaznem postopku pregledalo in prebralo: Izjavo glede poplav od Hidrometeorološkega zavoda RS z dne 4. 1. 2021 (A3, A14), soglasje Občine ... z dne 1. 10. 2014 (A4, A15), del članka „Nujna skrb za vodna in priobalna zemljišča“ (A5, A16), izpise iz spletne strani družbe A. (A6, A17, A19), članek „Sanacija potoka“ (A7, A18), zapisnik o interventnem izlovu z dne 25. 4. 2019 (A8), fotografije (A9 do A13, A20 do A22), prvo stran vloge za izdajo vodnega soglasja z dne 5. 8. 2020 (A26, A31), ponudbo za izdelavo elaborata z dne 11. 1. 2021 (A27), pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na vodnem zemljišču v lasti Republike Slovenije št. 2334-14-210031 (A28), redni izpis iz zemljiške knjige za parcelo ... (A29), redni izpis iz zemljiške knjige za parcelo ... (A30) s ter vse ostale listine v spisih, ki se nanašata na to zadevo in ju je sodišču na podlagi tretjega odstavka 38. člena ZUS-1 predložila tožena stranka. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**O utemeljenosti tožbe**

8. Tožba ni utemeljena.

9. Predmet tega spora sta dve istovrstni odločitvi upravnega organa o zavrženju tožničinih vlog za izdajo vodnega soglasja. Iz upravnega spisa št. 35507-878/2020 izhaja, da je tožnica 5. 8. 2020 pri Direkciji RS za vode (v nadaljevanju Direkcija) vložila vlogo za izdajo vodnega soglasja, v kateri je v okviru rubrike „Podatki o vrsti gradnje in objekta ter njegovi namenski rabi“ navedla, da želi vodno soglasje pridobiti v zvezi z „začasno utrditvijo brežine z betonskimi bloki – sanacija po odnašanju brežine ob naraslih vodah“, pri čemer je poseg predviden na parc. št. 310/2, k .o. ... Hkrati je v vlogi navedla, da je ureditev brežine nujno potrebna, ker je bila ob zadnjih večjih vodostajih poškodovana v dolžini 7 m, ter da bo ureditev izvedena začasno v samoizvedbi. Iz upravnega spisa št. 35507-842/2020 pa izhaja, da je tožnica istega dne pri Direkciji vložila vlogo, v kateri je navedla, da želi vodno soglasje pridobiti tudi v zvezi s povišanjem obstoječega opornega zidu ob brežini za 40 cm zaradi preprečitve poplavljanja dvorišča in objektov, pri čemer gre za poseg, ki naj bi bil izveden na parc. št. 310/1 in 311, obe k. o. ...

10. Med strankama ni sporno, da je tožnica z vlogama z dne 5. 8. 2020 zaprosila za izdajo vodnega soglasja za posege na vodnem in priobalnem zemljišču1 vodotoka ...,2 pri čemer so vse tri parcele, na katerih naj bi se opravil poseg, v njeni lasti. Prav tako ni sporno, gre pri vseh treh parcelah za poplavno ogroženo območje,3 ki je eno od vrst ogroženih območij, kot jih določa 83. člen ZV-1, in za katera veljajo splošne prepovedi dejavnosti in posegov določene v 84. členu ZV-1, posebne prepovedi prav za poplavno območje pa so določene v 85. členu ZV-1. 11. V skladu s 37. členom ZV-1 na vodnem in priobalnem zemljišču (tudi če ni določeno kot poplavno območje) ni dovoljeno posegati v prostor razen v zakonsko dovoljenih izjemnih primerih, ki so našteti v prvem odstavku omenjenega člena. Dodatne izjeme od prepovedi posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih določa 201. člen ZV-1, po katerem pod določenimi pogoji za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena ZV-1, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo. Iz navedenega izhaja, da je poseg na vodnem in priobalnem zemljišču dovoljen, če gre za eno od izjem iz 37. člena oz. 201. člena ZV-1, pri čemer pa se poseg lahko izvede le na podlagi vodnega soglasja. To izhaja iz prvega odstavka 150. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 150. člena ZV-1. V prvem odstavku 150. člena ZV-1 je namreč določeno, da se poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje vode, lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja, pri čemer v skladu z drugim odstavkom 150. člena ZV-1 med takšne posege že na podlagi samega zakona spada tudi poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču (1. točka drugega odstavka 150. člena ZV-1). Določba 150. člena ZV-1 predstavlja eno od oblik omejitve lastninske pravice lastnikov vodnih in priobalnih zemljišč, ki so sicer napovedane že v prvem odstavku 36. člena ZV-1. 12. Izdajo vodnega soglasja ureja 153. člen ZV-1. Ta med drugim določa, kdo lahko vloži vlogo za izdajo vodnega soglasja in kaj mora biti vlogi priloženo (prvi in drugi odstavek 153. člena ZV-1), še podrobnejšo vsebino vloge za izdajo vodnega soglasja pa določa Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. l. RS, št. 25/09, v nadaljevanju Pravilnik). Omenjeni Pravilnik v 4. členu določa vsebino vloge za pridobitev vodnega soglasja v treh različnih situacijah, in sicer: če gre za vlogo, za katero je bilo treba predhodno pridobiti projektne pogoje (prvi odstavek 4. člena Pravilnika); če gre za vlogo, za poseg v prostor, za katerega je bilo treba predhodno pridobiti pogoje za druge posege v prostor (drugi odstavek 4. člena Pravilnika) in če gre za vlogo za poseg v prostor, za katerega ni bilo treba predhodno pridobiti projektnih pogojev ali pogojev za druge posege v prostor (tretji odstavek 4. člena Pravilnika). Dodatne zahteve glede vsebine vloge za izdajo vodnega soglasja so predpisane v 5. členu Pravilnika, in sicer za primere, ko gre za posege na vodnem in priobalnem zemljišču. Dodatne zahteve glede vsebine vloge, če gre za posege na poplavnem območju, pa izhajajo iz 7. člena Pravilnika.

13. Sodišče je ugotovilo, da je upravni organ po vložitvi vlog za izdajo vodnega soglasja v zvezi s posegi na parc. št. 310/2, k. o. ... (začasna utrditev brežine z betonskimi bloki) kot tudi v zvezi s posegi na parc. št. 311 in 310/1, obe k. o. ... (dvig opornega zidu), tožnico pozval na dopolnitev. Glede na to, da gre v obeh primerih za posege na vodnem oz. priobalnem zemljišču, ki je hkrati poplavno ogroženo, je bila tožnica pravilno pozvana na dopolnitev vloge po tretjem odstavku 4. člena Pravilnika4 (3. točka poziva št. 35507-878/2020-4 z dne 16. 11. 2020 ter 2. točka poziva št. 35507-842/2020-5 z dne 16. 11. 2020) in po prvem odstavku 5. člena Pravilnika (4. točka poziva št. 35507-878/2020-4 z dne 16. 11. 2020 ter 3. točka poziva št. 35507-842/2020-5 z dne 16. 11. 2020). Poleg poziva na predložitev manjkajoče dokumentacije, so bile tožnici v obeh pozivih sporočene tudi določene vsebinske zahteve v zvezi z manjkajočo dokumentacijo, katerih potrebnost in pravilnost za presojo v tej zadevi ni pravno pomembna.

14. Tožnici je bil v obeh pozivih z dne 16. 11. 2020 določen 15 dnevni rok za dopolnitev vlog. Na njen predlog je bil v obeh primerih rok za dopolnitev vlog podaljšan s sklepom z dne 23. 12. 2020, in sicer je bila dolžna tožnica vlogi dopolniti v roku 30 dni od vročitve sklepa o podaljšanju roka. Sklep je bil v obeh primerih tožnici vročen 28. 12. 2020. Ker se po vročitvi sklepa o podaljšanju roka za dopolnitev vloge tožnica na poziv organa ni kakorkoli odzvala, je organ 24. 2. 2021 izdal oba izpodbijana sklepa, s katerima je vlogi tožnice kot nepopolni zavrgel. 15. Tožnica v tožbi ne zanika, da se na nobenega od pozivov za dopolnitev vlog za izdajo vodnega soglasja z dne 16.11. 2020, ni odzvala. Prav tako ne trdi, da bi bil katerikoli od pozivov na dopolnitev vsebinsko napačen oz. v nasprotju z zahtevami ZV-1 in Pravilnika, ali pa da ji morebiti ne bi bil pravilno vročen. Trdi pa, da vloge ni dopolnila, ker za drago projektno dokumentacijo nima sredstev, ker jih je porabila za sanacijo, v zvezi s katero je naknadno zaprosila za izdajo vodnega soglasja. Izvedena sanacija je po njenem mnenju tudi v korist države, saj je to glede na to, da je ..., ko je poplavljala, povzročila škodo na tožničini lastnini, njena obveznost, ki pa je kljub pozivom tožnice ni opravila.

16. Sodišče tožničinih argumentov v ne more sprejeti. V skladu s prej citiranimi določbami 150. člena ZV-1 je potrebno za posege na vodnem in priobalnem zemljišču, če so te sploh zakonsko dovoljeni, vedno pridobiti vodno soglasje. V skladu z devetim odstavkom 153. člena ZV-1 je stranka v postopku izdaje vodnega soglasja samo investitor oziroma pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor. Iz obeh vlog za izdajo vodnega soglasja z dne 5. 8. 2020 izhaja, da ju je vložila tožnica kot investitorka, pri čemer je tožnica v vlogi, ki se nanaša na posege na parc. št. 310/2, k. o. ..., celo izrecno navedla, da gre za dela v samoizvedbi. Ker nobena od vlog tožnice kot investitorke ni bila popolna, jo je organ na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP in v zvezi z drugim odstavkom 153. člena ZV-1 in 4. členom ter 5. členom Pravilnika pozval na dopolnitev. Ker je bila tožnica edina stranka v postopku, je bila dopolnitev vloge izključno njena procesna dolžnost, razlogi, iz katerih vloge ni dopolnila (pomanjkanje denarja), in jih navaja v tej tožbi, pa v tem postopku niso pravno pomembni. Pomembno je le, da je tožnica, če bi želela, da bi upravni organ o njeni vlogi vsebinsko odločal, morala vlogi dopolniti v skladu s pozivi organa. Ob tem sodišče poudarja, da se tožnica na poziva organi ni odzvala niti na način, da bi v teku roka ali kasneje, a še pred izdajo izpodbijanih aktov, pojasnila, zakaj vlog ne more oz. ne namerava dopolniti.

17. Tožnica v tožbi trdi, da bi morala projektno dokumentacijo plačati država, saj so bila dela, ki jih je izvedla, nujna in so bila opravljena namesto nje. Sodišče v zvezi s tem ponovno poudarja, da je bil postopek za izdajo vodnega soglasja začet na podlagi vlog tožnice kot stranke v postopku, zato je bila dopolnitev vloge njena procesna dolžnost. Če tožnica meni, da bi bila s plačilom projektne dokumentacije morebiti neupravičeno prikrajšana oz. oškodovana, to ni predmet presoje v tem postopku. Enako velja za tožničine navedbe, da je šlo v konkretni zadevi za nujna dela, ki jih je tožnica opravila namesto države oz. zato, ker jih država po več pozivih ni hotela. Drži sicer, da je upravljanje z vodami in vodnimi ter priobalnimi zemljišči v pristojnosti države, razen tistih nalog, za katere je po ZV-1 pristojna lokalna skupnost (prvi odstavek 4. člena ZV-1). Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč se zagotavlja z obvezno gospodarsko javno službo, med katere naloge spada tudi utrjevanje bregov (98. člen ZV-1).5 Vendar pa, če ima tožnica iz tega naslova morda zoper državo kakšne zahtevke, jih ne more uveljavljati v tem postopku, katerega predmet sta njeni vlogi za izdajo vodnega soglasja, ki ju je v skladu s 150. členom in 153. členom ZV-1 vložila kot investitorka.

18. Upoštevaje vse zgoraj navedeno je sodišče zaključilo, da je v obeh upravnih zadevah, organ pravilno uporabil 67. člen ZUP in obe nepopolni vlogi tožnice zavrgel. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo obeh izpodbijanih aktov pravilen, da sta oba oba izpodbijana akta pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo zavrnilo.

1 ZV-1 v 11. členu vodno zemljišče tekočih voda določa kot zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna ter obsega osnovno strugo, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda in pri vodah 2. reda (kamor glede na določbo 8. člena ZV-1 in Prilogo Seznam voda 1. reda sodi ...) sega 5 metrov od meje vodnega zemljišča. 2 Da gre za vodno in priobalno zemljišče izhaja iz pozivov organa na dopolnitev vloge v obeh zadevah, ki sta v upravnih spisih. 3 Tudi to dejstvo izhaja iz pozivov na dopolnitev vloge. Sicer je poplavno območje definirano v 86. členu ZV-1. 4 Da gre v obeh konkretnih primerih za poseg v prostor, za katerega ni bilo treba predhodno pridobiti projektnih pogojev ali pogojev za druge posege v prostor, med strankama v tej zadevi ni bilo sporno. 5 Podrobneje je vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč ter vrste nalog vzdrževanja teh zemljišč določeno s Pravilnikom o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda (Ur. l. RS, št. 57/06 s spr. in dop.).