27. 11. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Borisa Vodeba, Šmarje pri Jelšah, ki ga zastopa Odvetniška družba Gregorovič, Dobrajc, Mlinarič, o. p., d. o. o., Šentjur, na seji 27. novembra 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. EPVDp 64/2020 z dne 8. 9. 2020 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju št. EPVD 405/2018 z dne 22. 7. 2020 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 202.d člena in drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju o preklicu odloga prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi izvršitve hujšega prekrška in zoper sklep Višjega sodišča v Celju o zavrnitvi pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča. Zatrjuje kršitev 14. člena Ustave ter pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave ter iz 6., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Izpodbijana sklepa naj bi bila nezakonita in naj bi temeljila na protiustavni zakonski določbi.

2.Pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 202.d člena in drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki naj bi bila nesorazmerna in v neskladju s 14. in 22. členom Ustave. Ker naj bi preizkusna doba tekla od vročitve sklepa o odlogu prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenj, naj bi bila "dejanska preizkusna doba", tj. doba od izvršitve zadnjega prekrška, zaradi katerega mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, do poteka preizkusne dobe, ki jo je izreklo sodišče, odvisna od časa odločanja sodišča o predlogu za odlog prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, posledično pa naj bi bila lahko daljša od preizkusne dobe, določene v sklepu o odlogu, in od zakonskega maksimuma. Pritožnik naj bi bil pod varstvenim nadzorstvom že od zadnjega prekrška naprej. Svoj pravni interes za pobudo utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo.

3.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za tak akt gre v zadevi pritožnika. Pritožnik predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS. Po tej določbi gre za posebej utemeljen primer, če gre za odločitev o pomembnem ustavnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. Ta pogoj ni izpolnjen. Ustavna pritožba ni dovoljena in jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka). Zato tudi ni bilo treba posebej odločati o predlogu pritožnika za začasno zadržanje izvršitve izpodbijanih sklepov.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijani določbi ZP-1 ne učinkujeta neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik