Jedro

Za priznanje odškodnine za strah mora biti podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja. Tožnik je sicer utrpel nek strah, vendar ta ni pravno priznan. Izpovedal je, da je šlo za njemu neprijetno situacijo. Zgolj neprijetni občutki oziroma občutki nelagodja, ob odsotnosti (dokazanih) trditev o porušenem duševnem ravnovesju v nekem daljšem časovnem obdobju, ne morejo voditi v zaključek, da je tožnik ob škodnem dogodku doživljal intenziven strah.

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika) za plačilo odškodnine v višini 7.000 EUR ter mu naložilo, da v celoti nosi stroške tega postopka. Slednje je v izpodbijanem sklepu z dne 9. 9. 2022 odmerilo na 1.652,44 EUR.

2. Zoper sodbo in sklep o odmeri stroškov se je pravočasno pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi zoper sodbo ugodi in sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine za strah, telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Prereka odločitev sodišča, da mu ni nastala škoda zaradi strahu in telesnih bolečin, normalno je namreč, da se človek ustraši, ko ga nekdo močno udari v obraz ter mu pri tem izbije zalivko. Ponovno navaja, da je strah trajal dlje časa, imel ga je tudi ob naknadnem srečevanju toženca. Utrpel je fizične bolečine in imel nevšečnosti zaradi obiskov zdravnika, saj je udarec povzročil izpad zalivke zoba in hitrejši propad korenine zoba. Če tega udarca ne bi bilo, morda še danes ne bi bilo potrebno izdreti korenine.

V pritožbi zoper sklep o odmeri stroškov navaja, da je zoper sodbo vložena pritožba, zato še ni bilo treba odločiti o višini stroškov postopka. Ker je odločitev glede glavnega zahtevka napačna, je napačna tudi odločitev o stroških.

3. Toženec je v odgovoru na pritožbo v celoti prerekal pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlagal, da tožnikovo pritožbo v celoti zavrne ter mu naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožbi zoper sodbo in sklep nista utemeljeni.

5. V skladu s 350. členom ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Skladno s 366. členom ZPP pa se v postopku s pritožbo zoper sklep smiselno uporabljajo, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. V predhodni vmesni sodbi je sodišče prve stopnje razsodilo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nadomestitve izgubljenega zoba ni utemeljen. V delu, kjer je odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode2, je bila zadeva vrnjena sodišču v ponovno odločanje z navodilom, da naj sodišče ugotovi, ali je tožnik soprispeval k nastanku škodnega dogodka ter katere bolečine so posledica škodnega dogodka, katere pa so drugega vzroka.3 V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnikovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka ni bilo, da pa je k nastanku zatrjevane škode v celoti prispeval sam, saj ta izkazano ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.

7. Neutemeljeni so očitki pritožbe, ki pavšalno nasprotujejo ugotovitvam sodišča, da tožniku škoda iz naslova strahu in telesnih bolečin ni nastala.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno ugotovilo, pri tem pa se je oprlo na prepričljivo izvedensko mnenje izvedenca stomatologa, ki je v pisnem mnenju in zaslišan izpovedal, da je šlo najverjetneje za udarec z odprto dlanjo, da zatrjevane poškodbe zoba (frakture korenine) ni bilo ter da je bilo v zobu že dlje časa patološko dogajanje (karies), ki je pripomoglo k izpadu plombe. Glede na te ugotovitve je sodišče prve stopnje pri presoji odškodnine iz naslova strahu tudi pravilno uporabilo materialno pravo (179. člen Obligacijskega zakonika). Kot je jasno pojasnilo v 21. točki obrazložitve sodbe mora biti za priznanje odškodnine za strah podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja, ki v konkretni zadevi ni izkazana. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema navedene razloge, da je tožnik sicer utrpel nek strah, vendar ta ni pravno priznan. Tožnik je sam izpovedal, da je šlo za njemu neprijetno situacijo. Zgolj neprijetni občutki oziroma občutki nelagodja, ob odsotnosti (dokazanih) trditev o porušenem duševnem ravnovesju v nekem daljšem časovnem obdobju, tudi pritožbenega sodišča ne morejo voditi v zaključek, da je tožnik ob škodnem dogodku doživljal intenziven strah. Nadalje je logičen zaključek sodišča, da tudi zatrjevani sekundarni strah zaradi bodočih srečevanj toženca ni izkazan. Pravilnih ugotovitev sodišča pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, ki predstavljajo zgolj ponovitev dosedanjih tožnikovih trditev.

Zaključek sodišča, da tožnik ni utrpel niti sekundarnega strahu zaradi negotovega zaključka zdravljenja4, je prepričljiv in mu pritožbeno sodišče v celoti sledi.

8. Pritožbene navedbe o izpadu zalivke in posledično hitrejšem propadu korenine, ki naj bi vodila v njeno izdrtje, so pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ker pritožnik ne zatrjuje nobenih okoliščin zaradi katerih bi bilo uveljavljanje pritožbenih novot dopustno oziroma ne pojasni, zakaj teh trditev ni postavil že v postopku pred sodiščem prve stopnje,5 so zato kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevne. Vseeno pa pritožbeno sodišče na tem mestu pojasnjuje, da je pritožba v tem delu tudi neutemeljena. Izvedenec stomatolog, katerega mnenju je sodišče prve stopnje upravičeno sledilo, je pojasnil, da je bil zob zaradi kariesa že dlje časa predhodno poškodovan ter da je na samo odstranitev zoba še najmanj vplival sam izpad zalivke.6

9. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Sodišče prve stopnje je korektno presodilo, da vzročna zveza med škodnim dogodkom in konkretnim (vtoževanim) obsegom nastale škode ni izkazana. Izveden dokazni postopek je pokazal, da do zatrjevane poškodbe zoba dejansko ni prišlo, zato tožnik telesnih bolečin in nevšečnosti z zdravljenjem zaradi zloma korenine niti ni mogel utrpeti. Za morebitne telesne bolečine oziroma nevšečnosti pri zdravljenju iz drugega vzroka, kot so npr. kariozne spremembe tožnikovega zoba, pa odgovornosti ni mogoče pripisati tožencu.

10. Glede na zgoraj navedeno je pravilna tudi stroškovna odločitev sodišča prve stopnje, ko je v sodbi navedlo, da je stroške postopka v celoti dolžan povrniti tožnik. V sklepu o odmeri stroškov z dne 9. 9. 2022 pa je le-te odmerilo v višini 1.652,44 EUR.

Tožnik se je v pritožbi zoper navedeni sklep v bistvenem skliceval na napačno odločitev sodišča glede glavnega zahtevka (katerega posledica je napačna odločitev o stroških). Predlagal je, da se sklep razveljavi in stroški postopka v celoti naložijo v plačilo tožencu. Pritožbene navedbe so glede na odločitev pritožbenega sodišča, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita, neutemeljene. Četrti odstavek 163. člena ZPP res določa, da se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Vendar pa je ob pavšalni pritožbi zoper sklep, ki same višine odmerjenih stroškov niti ne izpodbija, pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi načela ekonomičnosti postopka7 in pravici do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

11. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe in sklepa ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in sodbo ter sklep o odmeri stroškov, potrdilo (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožnik s pritožbama zoper sodbo in sklep ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, prav tako toženec sam krije stroške odgovora na pritožbo (zoper sodbo), saj ta ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (skladno s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZPP. 2 Za primarni in sekundarni strah, za telesne bolečine zaradi toženčevega udarca v tožnikov obraz in s tem povezanimi nevšečnostmi med zdravljenjem. 3 Glej VSL sklep II Cp 2080/2021. 4 Zlasti ob ugotovitvi sodišča, da je takoj po pregledu pri zobozdravnici (dan po škodnem dogodku) vedel da zob ni izpadel, ter da ga je pričela zobozdravnica endodontsko zdraviti (sam pa je bil pri pri zdravljenju popolnoma pasiven). 5 Tekom postopka je tožnik zatrjeval izpad zoba (in ne zgolj zalivke), zaslišan pa je izpovedal, da mu je bil odbit zgornji del zoba, korenina pa je ostala notri. 6 Izkazalo se je, da je do odstranitve zoba prišlo zaradi gnojnega vnetja, katerega je pripisati tožnikovi pasivnosti pri zobozdravstvenem zdravljenju. 7 Glavno vodilo načela ekonomičnosti postopka kot enega temeljnih načel pravdnega postopka je zahteva, da se kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora.