Jedro

Položaj navadne upnice, ki ni stranka zapuščinskega postopka, bi namreč ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP lahko privedel do drugačne odločitve glede izpolnjevanja objektivnih pogojev za dodelitev BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1213/2022 z dne 3. 10. 2022 se odpravi in se vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilke A. A. tako, da ji je dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča v Celju opr. št. D 290/2022 od 14. 9. 2022 dalje. Za izvajanje BPP je določila odvetnika B. B. iz Celja.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da prosilka glede na svoj materialni položaj izpolnjuje materialni oziroma t. i. subjektivni kriterij za dodelitev BPP. Pri presoji pogojev, določenih v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je tožena stranka ugotavljala, da ima prosilka v zapuščinskem postopku opr. št. D 290/2022, ki je pri Okrajnem sodišču v Celju v teku po pokojnem D. D., položaj upnice. Prav tako ima prosilka na podlagi sodbe Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 210/2020 terjatev do pokojne E. E., pri čemer je premoženje pokojne E. E. podedoval sedaj prav tako pokojni D. D. Tožena stranka je zaključila, da je zaradi nasprotovanja dedičev terjatvi prosilke v zapuščinskem postopku zagotovo pričakovati spore, zato bo nedvomno koristno, da se prosilka zapuščinskega postopka udeležuje z odvetnikom. Tožena stranka je še menila, da zadeva poleg tega ni očitno nerazumna in je tudi pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj prosilke.

3. Tožeča stranka je v tožbi predlagala odpravo izpodbijane odločbe in zavrnitev zahtevka, podredno pa vrnitev v ponovni postopek. Navajala je, da izpolnjevanje finančnega pogoja ni sporno, sporno pa je izpolnjevanje objektivnih pogojev, določenih v 24. členu ZBPP. Iz določb 24. člena ZBPP izhaja, da je potrebno v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrniti. Zatrjevala je, da je zadeva očitno nerazumna, ker se lahko na prvi pogled, brez poglobljene analize, ugotovi, da prosilka nima možnosti za uspeh. Toženi stranki je očitala, da ni opravila ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, saj okoliščine in dejstva jasno kažejo, da gre za zadevo, ki glede na dejansko in pravno podlago nima verjetnega izgleda za uspeh. Prosilka namreč ni stranka zapuščinskega postopka, temveč le upnica, ki je prijavila svojo terjatev v zapuščinskem postopku. Sklicevala se je na 175. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), v skladu s katerim se za stranke štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine in svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago. Zapuščinsko sodišče v skladu z določbo 162. člena ZD ugotovi le, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zapuščinsko sodišče lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oziroma nepriznanje terjatve s strani dedičev, vendar lahko dediče le v primeru, če soglasno priznajo terjatev, zaveže k plačilu v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve, saj so terjatve do zapuščine oziroma do zapustnika predmet obligacijskega prava. Tožena stranka je po navedenem menila, da pogoji iz 24. člena ZBPP niso izpolnjeni in zato prosilka ni upravičena do BPP.

4. Tožena stranka po pozivu sodišča ob posredovanju upravnega spisa na tožbo ni odgovorila, prav tako odgovora na tožbo ni vložila prizadeta oseba s položajem stranke.

5. Sodišče je na seji 13. 12. 2022 sprejelo sklep, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik. V nadaljevanju postopka so obe stranki in prizadeta stranka izrecno podale pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujejo v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi pisnih vlog strank in njunih pisnih dokazov (prvi odstavek 279 a. člena ZPP).

6. Tožba je utemeljena.

7. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi (objektivni) pogoji, ki jih določa ZBPP. Sodišče je v obravnavani zadevi ugotovilo, da med strankami ni sporno, da prizadeta stranka izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP, sporno v tem postopku pa je, ali izpolnjuje tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Pri presojanju utemeljenosti očitka tožeče stranke, da v konkretni zadevi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen, ker prosilka nima možnosti za uspeh, je sodišče izhajalo iz nespornega dejstva, da je prizadeta stranka za dodelitev BPP zaprosila iz razloga, da bi v zapuščinskem postopku po pokojnem D. D. kot upnica uveljavljala terjatev, ki jo je izkazovala do zapustnika in njegove pravne prednice. Tožeča stranka pa je pri tem pravilno opozarjala na določbo 175. člena ZD, ki določa krog oseb, ki se štejejo za stranke v zapuščinskem postopku. Po navedenem določilu so stranke zapuščinskega postopka le dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Na podlagi citirane določbe stranke zapuščinskega postopka niso upniki, ki zgolj priglasijo svoje terjatve v zapuščinskem postopku (navadni upniki).1 Upniki kot formalni udeleženci zapuščinskega postopka imajo položaj stranke le v primeru, ko zahtevajo ločitev zapuščine po določbi 143. člena ZD.2

9. Iz vidika citiranih določb ZD za presojo objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP tako ni brez pomena, ali prosilec dodelitev BPP utemeljuje na položaju navadnega ali ločitvenega upnika. Pri tem pa velja poudariti, da je temeljna funkcija upravnega spora o zakonitosti upravnega akta kontrolna. Materialni zakonitosti je zadoščeno le, če je tudi dejansko stanje, ki ga je ugotovil upravni organ in je bilo podlaga za uporabo norme materialnega prava, pravilno in popolno ugotovljeno. Ta vidik upravnega odločanja je v upravnem sporu predmet presoje preko tožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.3 V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 je tako naloga sodišča, da preizkusi (razišče) dejansko stanje, če je to v tožbi zahtevano, vendar to lahko stori le v mejah tožbenih navedb. V konkretni zadevi pa tožeča stranka zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni uveljavljala, kar pomeni, da sodišče ni smelo preverjati pravilnosti in popolnosti dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, saj bi preseglo tožbeni predlog. Tožbeno tako ni bila izpodbijana ugotovitev upravnega organa, da je prizadeta stranka za BPP zaprosila z namenom uveljavljanja terjatve nasproti dedičem svojega dolžnika, kar odkazuje na zaključek, da je upravni organ izpolnjevanje objektivnega pogoja presojal (le) iz vidika položaja prizadete stranke kot navadne upnice in ne kot ločitvene upnice v zapuščinskem postopku.4 Dejstev, ki ustrezajo dejanskemu stanu določbe 143. člena ZD, ki ureja položaj ločitvenega upnika, upravni organ ni uporabil za odločitev.

10. Ob tako ugotovljenem in v upravnem sporu nespornem dejanskem stanju pa je sodišče ocenilo, da je tožbeni očitek tožeče stranke, da določba 24. člena ZBPP ni bila pravilno uporabljena, utemeljen. Položaj navadne upnice, ki ni stranka zapuščinskega postopka, bi namreč ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP lahko privedel do drugačne odločitve glede izpolnjevanja objektivnih pogojev za dodelitev BPP.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek, saj pogoji za zavrnitev tožbe, določeni v drugem odstavku 63. člena ZUS-1, niso podani.

1 Sodna praksa o tem je enotna. Prim. VSL sklep II Cp 938/2015 z dne 17. 6. 2015, VSL sklep I Cp 1262/2017 z dne 25. 10. 2017, VSM sklep I Cp 1073/2017 z dne 11. 1. 2018, VSL sklep II Cp 1536/2018 z dne 18. 12. 2018, VSL sklep I Cp 1091/2018 z dne 22. 8. 2018, VSL sklep II Cp 1330/2019 z dne 28. 8. 2019 idr. 2 V skladu s prvim in drugim odstavkom 143. člena ZD je ločitveni upniki tisti zapustnikov upnik, ki v treh mesecih od uvedbe dedovanja zahteva, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine, prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev. Zapustnikovi upniki, ki so zahtevali tako ločitev, lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja. 3 Glej Nataša Smrekar, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, str. 114, Lexpera, GV Založba, 2019. 4 Tudi iz vlog prizadete stranke v upravnem spisu, na katere se je sodišče na podlagi dokaznega predloga tožeče stranke oprlo v skladu 279.a členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ne izhaja, da bi prizadeta stranka za dodelitev BPP zaprosila zaradi uveljavljanja ločitvene pravice.