Jedro

Predlog za dopustitev revizije po praviloma ZPND ni dopusten. Izjema je le ukrep o prepustitvi stanovanja v uporabo, ki ga v skladu z zakonsko določenimi pogoji sodišče časovno ne omeji.

Izrek

Predlog se, kolikor se nanaša na ukrep prepustitve stanovanja v izključno rabo žrtvi, zavrne, v preostalem pa se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep in nato še zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca. Izreklo je ukrep trajne prepustitve stanovanja v izključno rabo žrtvi in povzročitelju nasilja zapovedalo, naj opusti vse, kar bi oviralo ali oteževalo izključno rabo stanovanja s strani žrtve. Nadalje je nasprotnemu udeležencu za 12 mesecev prepovedalo: vstopiti v stanovanje, v katerem živi nasprotna udeleženka, zadrževati se v bližini stanovanja, na razdalji, krajši od 100 m, namerno vzpostaviti vsakršno srečanje z nasprotno udeleženko, razen v primeru izvrševanja stikov z mladoletnima otrokoma. Za primer kršitve je zagrozilo z denarno kaznijo 500 EUR .

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je nasprotni udeleženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednji vprašanji: 1. Ali izpodbijani sklep sodišča druge stopnje (v zvezi s sklepi sodišča prve stopnje) zadostuje standardu obrazloženosti, ali je podana tozadevno bistvena kršitev postopka, saj sklep ne vsebuje bistvenih razlogov, zakaj je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja in ukrep prepustitve v izključno rabo stanovanja, ter ali je sočasno podana kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravice, saj sodišče druge stopnje dejstev in pravnih naziranj nasprotnega udeleženca sploh ni presojalo? 2. Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo pri presoji upravičenosti pogojev za izrek ukrepa prepovedi približevanja in ukrepa prepustitve v izključno rabo stanovanja po določbi 22.d člena ZPND v zvezi z določbo 19. člena ZPND?

4. Predlog delno ni utemeljen, delno pa ni dovoljen.

5. V obravnavanem primeru gre za postopek odločanja o ukrepih po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), v katerem se v skladu z njegovim 22.a členom uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v ZPND drugače določeno. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) v 37. členu dopušča revizijo v nepravdnih postopkih zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, pod pogoji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ob odločanju po 357.a členu ZPP že zavzelo stališče, da so sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah.1 Takšni sklepi nimajo narave sodbe, saj ne gre (do)končno, temveč za začasno odločitev. Poleg tega se v postopku po ZPND odloča hitro in na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, kar je drugače od siceršnjega odločanja o dokončnih vsebinskih vprašanjih.2

7. Tudi ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije (prvem, glede katerega je treba uporabiti ZNP-1) Vrhovno sodišče sodi, da so vsi ukrepi po ZPND, ki so časovno omejeni, začasne narave, zato predlog za dopustitev revizije v zvezi z njimi ni dopusten. Takšen je v konkretnem primeru predlog v delu, ki se nanaša na odločitev o časovno omejenih ukrepih, zato ga je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

8. Nasprotno velja za (enega izmed prav tako izrečenih ukrepov v konkretnem primeru) ukrep prepustitve stanovanja v izključno rabo predlagateljici, ki ga je sodišče izreklo na podlagi drugega odstavka 21. člena ZPND in ga, v skladu z zakonsko določbo, ni časovno omejilo.3 Ta ukrep ravno zato nima začasnega značaja. Argument, na katerem sloni splošno stališče glede nedovoljenosti revizije v postopkih po ZPND, tj., da gre za sklepe, ki so po svoji naravi v bistvenem enaki kot sklep o začasni odredbi, torej v tem delu ne pride v poštev. Odločitev sodišča je v tem delu (do)končna, zato je revizija zoper njo dovoljena (37. člen ZNP-1 v zvezi z 22.a členom ZPND). Vrhovno sodišče je tako predlog za dopustitev revizije vsebinsko obravnavalo (37. člen ZNP-1) in ob tem ugotovilo, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND niso podani. Zato je Vrhovno sodišče predlog v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

1 Primerjaj sklep VS RS Cp 15/2018 z dne 16. 5. 2018. 2 Več Čujovič, M. v: Komentar Zakona o nepravdnem postopku ZNP-1, Založba WD, Maribor 2022, str. 200. 3 ZPND v prvem in drugem odstavku 21. člena določa: (1) Sodišče lahko naloži povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. (2) Sodišče časovno ne omeji trajanja ukrepa iz prejšnjega odstavka, če povzročitelj nasilja ni lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi.