Jedro

Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnino nad dolžnikom ali njegovim premoženjem začet stečaj ali pride do spremembe lastništva na tej nepremičnini, to ni ovira za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

III. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 27. 7. 2006 In 2006/00398-7 pri nepremičninah parc. št. 616/1 in parc. št. 689/2, vpisanih v vl. št. 932 k. o. N., zaznamovalo izvršbo in za denarno terjatev v znesku 9.460.985,04 SIT s pripadki vknjižilo hipoteko v korist upnika P., d. o. o..

(2) Zoper sklep se po svojem pooblaščencu in sam pritožuje K. K. iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 in kasnejše spremembe; ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke ne dovolita. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da se je nad dolžnikom začel naprej izbris iz registra brez likvidacije, kasneje pa nad njegovim premoženjem še stečajni postopek. Upnik te terjatve v stečajnem postopku ni prijavil, zato ni nobene pravne podlage, da se hipoteka vknjiži v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin pa je pritožnik. Opozarja še na nekatere določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (UL RS, št. 126/2007 in kasnejše spremembe; ZFPPIPP). Za svoje navedbe prilaga tudi dokazila. Pritožbenemu sodišču predlaga pričetek postopka predhodnega odločanja pred Sodiščem EU, saj naj bi bil ta zakon v nasprotju z evropsko zakonodajo.

(3) Na vročeno pritožbo ni bilo odgovora.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, in sicer na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je potrebno priložiti tudi sklep. Z zaznambo izvršbe hkrati dovoli tudi vknjižbo hipoteke (86 - 88. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03; ZZK-1), o vpisu pa odloča po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (147. čl. ZZK-1). Ta se je začel s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino - sklep o izvršbi, na podlagi katerega odloča o vpisu (1. odst. 133. čl. ZZK-1), kar je bilo 18. 10. 2006, ko je bila vpisana tudi plomba po 135. čl. ZZK-1. Od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep, učinkujeta tudi zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke (5. čl. ZZK-1).

(6) Četudi je bil nad dolžnikom uveden in izpeljan postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in nad njegovim premoženjem začet stečajni postopek, katerega pravne posledice (od oklica dalje) se raztezajo tudi na že začete izvršilne postopke – ti se po samem zakonu prekinejo (2. odst. 111. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji, Ur. l. RS, št. 67/1993 s spremembami; ZPPSL, enako tudi 132. čl. ZFPPIPP), to ne vpliva na predmetni zemljiškoknjižni postopek. Zaznambo izvršbe kot izvršilno dejanje izvršbe na nepremičnino (167. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, UL RS 51/1998 s spremembami; ZIZ) je pred prekinitvijo izvršilnega postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka odredilo že izvršilno sodišče, zemljiškoknjižno sodišče pa odloča le o dovoljenosti vpisa glede na stanje v zemljiški knjigi ob začetku zemljiškoknjižnega postopka. Zaznamba sklepa in vknjižba hipoteke namreč nista samostojni dejanji izvršbe. Skladno s tem pa je predmetni vpis dovoljen, ne glede na to, kaj se je (ali bo) pozneje zgodilo v izvršilnem in stečajnem postopku. Ali je bila upnikova terjatev v tem prijavljena ali ne, zato ni pomembno. Povedano velja tudi glede lastništva nepremičnin, na katerih se dovoljuje zaznamba izvršbe. Te so bile ob začetku zemljiškoknjižnega postopka v lasti dolžnika, kar je za dovolitev vpisa dovolj. Kasnejše spremembe lastništva na zaznambo izvršbe ne morejo vplivati. Če pa se izvršilni postopek ustavi, zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (90. čl. ZZK-1).

(7) Na sam tek zemljiškoknjižnega postopka in odločitev sodišča v njem tudi določbe ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnik, nimajo nobenega vpliva. Tudi ne tiste v zvezi s katerimi pritožbenemu sodišču predlaga, da pred Sodiščem Evropske unije sproži postopek predhodnega odločanja o skladnosti tega zakona z evropsko zakonodajo. Zato pritožbeno sodišče ne sprejema njegovega predloga.

(8) Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo K. K. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).

(9) Pritožnik sam krije svoje stroške neuspele pritožbe (154. čl. ZPP).