Jedro

Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Pri izdaji začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zgolj korist otroka za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Stališča udeležencev postopka o tem, kaj je za otroka bolj koristno, torej niso relevantna. Prav tako začasne odredbe niso sredstvo za sprotno urejanje spornih razmerij v razpadli družini, temveč je njihova izdaja omejena na primere, ko je otrok tako ogrožen, da njegova zaščita terja takojšnje ukrepanje.

Izrek

I.Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se izpodbijani sklep v sedmi alineji I. točke izreka (glede ureditve stikov med počitnicami in prazniki) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek; v preostalem delu pa se pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je na predlog obeh udeležencev in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je uredilo stike mladoletnih otrok A. A. in B. A. z očetom C. A., tako da potekajo vsak torek in sredo, v tednu, ko ni vikend stika, pa tudi v četrtek, od 15.00 ure, ko oče prevzame otroka v vrtcu, do 18.00 ure, ko otroka pri očetu prevzame mati, in vsako drugo nedeljo od 10.00 ure, ko oče prevzame otroka na domu matere, do 18.00 ure, ko ju na domu očeta prevzame mati, pri čemer se odpadli stiki ne nadomeščajo. Kadar ima nasprotni udeleženec popoldansko izmeno, o čemer mora predhodno obvestiti predlagateljico, se stiki izvajajo preko video kontakta ali po telefonu ob sredah ob 18.00 uri. O stikih med šolskimi počitnicami in prazniki se starša dogovorita tako, da se izvajajo v enakem obsegu po medsebojnem dogovoru. Drugačen predlog za izvajanje stikov je sodišče zavrnilo. Prav tako je zavrnilo predloge, da se otroka začasno zaupata v vzgojo in varstvo predlagateljici, da se nasprotnemu udeležencu začasno prepove prehod državne meje z otrokoma ter da mora nasprotni udeleženec nemudoma za čas šestih mesecev stanovanje prepustiti predlagateljici in mladoletnima otrokoma. Odločilo je še o načinu izvršitve in veljavnosti začasne odredbe ter stroške pridržalo za končno odločitev.

2.Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca.

3.Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Strinja se z nujnostjo začasne odredbe glede izvajanja stikov, vendar meni, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. V postopku je opozarjala na zmanjšane starševske sposobnosti nasprotnega udeleženca, saj je predhodno za otroke skrbela predvsem sama. Nasprotni udeleženec pritiska na mladoletno A. A. glede izvajanja stikov in obiska Makedonije, s čimer jo spravlja v stisko. Slabo poskrbi tudi za higieno, čistočo stanovanja in prehrano, zaradi česar imata otroka pogosto prebavne težave. Sodišče se do njenih navedb ni opredelilo, zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Čeprav sta se z nasprotnim udeležencem sporazumela o izvajanju stika v soboto in se je tako že utečeno izvajal, je sodišče odločilo drugače. Z odločitvijo o kar 8 ur dolgem stiku v nedeljo se je porušila predvidljivost. V tem času je predlagateljica običajno na kosilu pri starših, kar je pomembno za vzdrževanje družinskih vezi. Tudi glede trajanja stikov med tednom je odločitev sodišča napačna, saj so se stiki redno izvajali v dogovorjenem obsegu. Sprejeta odločitev je v nasprotju z mnenjem CSD z 8. 11. 2024, pri čemer sodišče razlogov za odstop ni obrazložilo. Ker sta otroka stara šele 2 in 5 let, je zaključek stika ob 18.00 uri prepozen in posega v večerno rutino. Iz mnenja CSD izhaja, da daljšim stikom ni naklonjen, saj ni mogel preveriti starševskih kapacitet nasprotnega udeleženca, ki z njim ni želel sodelovati. Sodišče je večji obseg stikov določilo zaradi zmotne predpostavke izboljšanja očetovih starševskih kapacitet, na kar je sklepalo brez presoje njenih trditev in izvedenega dokaznega postopka.

Odločitev o poteku stikov med počitnicami je neobrazložena. Je tudi nelogična in v nasprotju z ostalimi razlogi sklepa, saj predpostavlja dogovor med staršema, čeprav je sodišče ugotovilo, da tega zaradi visoke konfliktnosti nista sposobna.

Sodišče se je samovoljno opredeljevalo do končne odločitve, ko je zapisalo, da ne vidi razloga za bodoče prenočevanje otrok pri nasprotnem udeležencu. Ta pravica je namreč odvisna od starševskih sposobnosti starša, s katerim se stiki izvajajo, ki jih bo ocenil izvedenec klinične psihologije.

Sodišče je zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja zmotno uporabilo 109. člen Družinskega zakonika (DZ). Prepustitev stanovanja predstavlja začasno rešitev, ki ne more nadomestiti sodnega postopka delitve premoženja. Sodišče je zmotno izhajalo iz koristi nasprotnega udeleženca, spregledalo pa je ogroženost mladoletnih otrok. Stanovanje je zapustila zaradi nasilja, pri čemer so se otrokoma bivanjske razmere bistveno poslabšale. Uporabljajo prostor v garaži staršev, kjer ni prostora za mizo in posteljo. Spijo na tleh na nadvložku, tam se tudi prehranjujejo in igrajo. Predlagateljica mora perilo prati in sušiti pri starših. Zaradi poplave je soba vlažna, slabo ogrevana in plesniva. Hči A. A. je večkrat žalostna, ker se ne more igrati v svoji sobici, opremljeni po njenih željah. Nasprotni udeleženec za uporabo 47 m2 velikega stanovanja ne plačuje uporabnine, niti ne prispeva k poplačilu kredita. Razlogi sodišča, da se je za odhod odločila, ker je vedela, kam bo šla, ne upoštevajo nasilja, ki ga je izvajal nasprotni udeleženec in pred katerim je morala zavarovati otroka. Stališče, da bi nasprotnemu udeležencu z izselitvijo nastale težave pri izvajanju stikov, je enostransko. Sodišče ni preverjalo njenih možnosti, da poišče ustrezno stanovanje z dvema majhnima otrokoma. Predloga torej ni ocenilo v luči koristi otrok, ki sta imela v prejšnjem stanovanju skupno sobo, prostor za igro ter sta bivala v bližini vrtca. Zmotno je tudi upoštevalo časovni vidik, ko je odločilo, da bi predlagateljica stanovanje uporabljala daljši čas, kot ga ima sedaj nasprotni udeleženec.

Predlagateljica je zadržala vozilo, saj mora otroka vsakodnevno voziti v vrtec. Nasprotni udeleženec je v letu 2023 kupil vozilo v Makedoniji in bi ga lahko pripeljal v Slovenijo, a je raje ostal pasiven. Ni bistveno, da se razume s starši, saj ji niso dolžni odstopiti stanovanja, ob tem, da njena mati plačuje kredit za stanovanje, ki ga zaseda nasprotni udeleženec. Sodišče je odločitev o prepustitvi stanovanja sprejelo v nasprotju z mnenjem CSD, iz katerega izhaja, da sta otroka zaradi selitve visoko ogrožena. Razlogov za odstop ni pojasnilo, prav tako se ni opredelilo do njenih navedb, na katerih je predlog utemeljila.

Tudi odločitev sodišča glede začasnega zaupanja otrok v varstvo in vzgojo je v nasprotju z mnenjem CSD, ki je ocenil, da bi bilo začasno zaupanje otrokoma v največjo korist, ker bi jima omogočilo osnovo za vzpostavitev večje stabilnosti v njunem življenju.

Zmotna je zavrnitev predloga glede prepovedi prehoda državne meje. Predlagateljica je navedla, da je nasprotni udeleženec državljan Makedonije in Bolgarije, ter opisala grožnje njegovih staršev z odvzemom otrok, kar zadošča za ugotovitev ogroženosti. Tudi v tem primeru je sodišče neutemeljeno odstopilo od mnenja CSD.

Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, saj kljub predlogu ni zaslišalo udeležencev, pri čemer svoje odločitve ni obrazložilo. Dokazni standard verjetnosti terja, da sodišče za razjasnitev dejanskega stanja opravi narok, sploh če odstopi od mnenja CSD. Predlagateljici ni bilo omogočeno, da se izjavi o vlogi nasprotnega udeleženca, v kateri je dokončno postavil svoj predlog za izdajo začasne odredbe. Glede na navedeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

4.Nasprotni udeleženec v pritožbi graja odločitev glede ureditve stikov, kolikor sodišče ni sledilo njegovemu predlogu. Opozarja, da je mnenje CSD prejel šele ob vročitvi izpodbijanega sklepa. Nasprotuje vsebini mnenja in se sprašuje, ali ima njegova sestavljavka ustrezno izobrazbo. CSD ni preveril, ali predlagateljica biva v maminem stanovanju, ki je izpraznjeno. Nestrokovno in pristransko je pričakovanje, da bo stanovanje prepustil predlagateljici in otrokoma. Prav tako ni pravilna ocena, da sta otroka zaradi selitve visoko ogrožena. Delavka CSD ga je kontaktirala ob neprimernem času ter ga spraševala, zakaj si ne poišče garsonjere.

Stiki so določeni v premajhnem obsegu in v nasprotju s koristjo otrok, saj bi lahko pri njem prespala in bi zanju ustrezno poskrbel. Napačna je ocena sodišča, da vsakodnevni telefonski klic ne predstavlja pristnega stika.

5.Na pritožbo nasprotnega udeleženca je odgovorila predlagateljica in predlagala njeno zavrnitev.

6.Pritožba predlagateljice je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

7.Udeleženca sta starša petletne hčerke A. A. in dveletnega sina B. A. Predlagateljica se je v avgustu 2024 z mladoletnima otrokoma izselila k svojim staršem, medtem ko je nasprotni udeleženec ostal v stanovanju, ki je skupno premoženje obeh udeležencev in v katerem sta bivala od aprila 2024. Zaradi visoko konfliktnega razmerja udeleženca nista sposobna reševati odprtih vprašanj in sprejemati dogovorov v korist mladoletnih otrok. Zato sta oba predlagala izdajo začasne odredbe glede ureditve stikov, predlagateljica pa še, da se ji otroka začasno zaupata v vzgojo in varstvo, da se nasprotnemu udeležencu prepove prehod državne meje skupaj z otrokoma in da se mu naloži prepustitev stanovanja v uporabo predlagateljici in mladoletnima otrokoma. Sodišče je delno ugodilo predlogu udeležencev in tudi po uradni dolžnosti uredilo stike, v preostanku je predlog za izdajo začasne odredbe predlagateljice zavrnilo.

O začasnem zaupanju otrok v vzgojo in varstvo predlagateljici

8.Ustavno sodišče je v odločbi Up-410/01 izpostavilo, da imajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu med postopkom velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka. Zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Sodišče takšno začasno odredbo izda le, kadar je verjetno izkazana nujnost izdaje, ker bi bile sicer ogrožene koristi mladoletnih otrok. Pritožbeno sodišče soglaša, da predlagateljica ni z verjetnostjo izkazala nujnosti izdaje začasne odredbe o začasnem zaupanju otrok v vzgojo in varstvo, oziroma da bi bila otroka brez takšne odločitve ogrožena. To tudi ne izhaja iz mnenja CSD, ki je presojal le koristi otrok v smislu stabilnosti in ne njune ogroženosti, pri čemer ni upošteval, da nasprotni udeleženec do sedaj zaupanju otrok v vzgojo in varstvo materi ni nasprotoval. Sodišče prve stopnje je tako pravilno izhajalo iz ustaljene sodne prakse, ki to presojo, razen v izjemnih primerih, prepušča končni odločitvi.

9.Mnenje CSD ima v družinskih postopkih posebno težo, kar ne pomeni, da sodišče od njega ne sme odstopiti. Ker v konkretnem primeru mnenja ni bilo mogoče preizkusiti v smeri ogroženosti otrok kot nujnega pogoja za izdajo začasne odredbe, prav tako ogroženosti niso z verjetnostjo potrdili ostali izvedeni dokazi, je pritožbena graja zavrnitve predloga za začasno zaupanje otrok v vzgojo in varstvo predlagateljici zaradi odstopanja od strokovnega mnenja CSD neutemeljena.

O ureditvi stikov

10.V obravnavanem primeru sta oba starša prepoznala potrebo, da se zaradi predvidljivosti in v izogib konfliktnim situacijam, ki nastajajo zaradi nezmožnosti medsebojnega dogovarjanja, stiki začasno uredijo že pred sprejemom končne odločitve. Pri tem se je predlagateljica zavzemala za ozek obseg stikov, ki naenkrat ne bi trajali več kot dve uri, nasprotni udeleženec pa je želel daljše stike, tudi s prenočevanjem.

11.Korist otroka po razpadu življenjske skupnosti praviloma narekuje, da ima čim več osebnih stikov z obema roditeljema, saj tako ohrani občutek čustvene navezanosti ter medsebojne pripadnosti, s tem pa gradi odnose, ki obstajajo med starši in otroki in bodo trajali celo življenje. Sodišče je udeleženca pred izdajo začasne odredbe z dopisom seznanilo s svojo oceno, da je dveurni stik preko tedna prekratek ter bi bil na mestu vsaj stik v trajanju treh ur, s čimer pritožbeno sodišče soglaša. Predlagateljica po prejemu obvestila sodišča konkretnih razlogov, zakaj triurni stik ne bi bil ustrezen, ni navedla. Zgolj navedbe, da otroka ne jesta zdrave hrane, da stanovanje ni higiensko vzdrževano in da preveč gledata televizijo, ne morejo predstavljati resne ovire za izvedbo stika. Prav tako ne pretečen rok trajanja mlečnih izdelkov v hladilniku nasprotnega udeleženca. Kot izhaja iz mnenja CSD, se bodo očetove starševske zmožnosti povečale le v primeru, če bo z otrokoma v stiku. Če otroka nista ogrožena z izvedbo dveurnega stika, kot ga predlaga pritožnica, ni razlogov, da bi bilo drugače zaradi njegovega enournega podaljšanja. Pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da je zaključek stika ob 18. uri prepozen, saj iz korespondence med udeležencema izhaja, da otroka odhajata k počitku po sedmi uri1. Ustrezna je tudi ureditev, ki jo je sodišče sprejelo po predlogu CSD, da se v tednu, ko ni vikend stika, izvede še dodatni stik v četrtek. Še posebej zato, ker nasprotni udeleženec dela v več izmenah, zato bo nedvomno kar nekaj tednov, ko se osebni stiki ne bodo izvajali in bosta otroka z nasprotnim udeležencem izvedla le stik na daljavo. Glede na siceršnji obseg stikov v okviru začasne ureditve v tem primeru zadošča en dogovorjen telefonski stik, ki naj bo v celoti posvečen otrokoma in ne reševanju medsebojnih razmerij udeležencev.

12.Za izdajo začasne odredbe zadošča dokazni standard verjetnosti. Sodišče je sledilo udeležencema, da sta otroka brez ustrezne strukture stikov ogrožena, zato je to strukturo začasno uredilo. Pri ureditvi stika preko vikenda je upoštevalo delovne obveznosti nasprotnega udeleženca, starost otrok ter dejstvo, da je preko noči zanju do sedaj skrbela predvsem predlagateljica. Zato je stike uredilo brez prenočevanja, vendar v daljšem trajanju, kot sta predlagala predlagateljica in CSD, o čemer ima sklep zadostne razloge. Za izgradnjo pristne vezi med otrokoma in nasprotnim udeležencem je pomembno, da lahko skupaj preživijo celoten dan, ki ga namenijo sproščenim aktivnostim, izletu v naravo ali druženju s prijatelji. Tako bo nasprotni udeleženec pridobil dodatne starševske veščine, saj bo moral v celoti poskrbeti za osnovne potrebe otrok v smislu hranjenja, higiene in popoldanskega počitka, kar bo ob ustrezno izkazanih starševskih sposobnostih predstavljalo nadaljnjo podlago za širitev stikov s prenočevanjem, za katere se v pritožbi zavzema.

13.Predlagateljica z nasprotovanjem nedeljskemu terminu ne vzbuja dvoma v pravilnost ureditve v izpodbijanem sklepu. Tako iz njenih navedb kot predloženih dokazov je razvidno, da je bila zaradi zaposlitve nasprotnega udeleženca izvedba stika v soboto večkrat otežena, oziroma bi se lahko izvedel le v krajšem trajanju. Stik nasprotnega udeleženca z otrokoma ima nedvomno prednost pred nedeljskim kosilom predlagateljice s starši, s katerimi živi v isti hiši. Zato odločitev sodišča o izvedbi vikend stika vsako drugo nedeljo v trajanju 8 ur, ne glede na drugačen predlog CSD, predstavlja ustrezno začasno rešitev, ki jo bo v nadaljevanju postopka sodišče lahko prilagodilo, upoštevajoč koristi mladoletnih otrok. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da iz mnenja CSD ni mogoče razbrati, da bi presojal ustreznost stika v soboto, ki je za nasprotnega udeleženca pogosto delovna, temveč je zgolj sledil predlogu matere. Ker je od razpada življenjske skupnosti udeležencev minilo že več kot pol leta in je v tem času oče že izvajal stike z otrokoma ter se pri tem poučil o skrbi zanje, pa je na mestu tudi podaljšanje trajanja vikend stika na obseg, ki bo omogočal razvijanje starševskega odnosa in ne bo predstavljal le priložnostnega dveurnega obiska.

14.Sodišče je v sedmi alineji I. točke izreka odločilo, da stiki med šolskimi počitnicami in prazniki potekajo po dogovoru med staršema, tako da se izvajajo v enakem obsegu in ob upoštevanju koristi otrok. Gre za vsebinsko prazno generalno ureditev, ki ne upošteva namena začasne odredbe, da se zaradi konfliktnega odnosa med udeležencema sprejme odločitev, ki bo za oba starša predvidljiva in zavezujoča ter v korist mladoletnih otrok. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritrdilo pritožbi predlagateljice in sklep v tem obsegu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ob tem sodišče poziva, da v zadevi čim prej razpiše narok, na katerem naj zasliši udeleženca, preveri izvajanje začasne ureditve stikov, jo po potrebi prilagodi ter sprejme vsebinsko odločitev o izvajanju stikov tudi v času šolskih počitnic in praznikov.

O prepovedi prehoda državne meje

15.Predlagateljica je predlog, da se nasprotnemu udeležencu začasno prepove prehod državne meje skupaj z otrokoma, utemeljevala na njegovem makedonskem in bolgarskem državljanstvu in na njegovih izjavah, da bi želel z otrokoma ob praznikih oziroma za poletni dopust za en teden v Makedonijo na obisk k sorodnikom. Hkrati se je sklicevala na telefonsko sporočilo očeta nasprotnega udeleženca, v katerem je navedel, da bodo v primeru, če ne bo omogočala stikov otrok z očetom, ukrepali preko ambasade.

16.Čeprav iz mnenja CSD izhaja, da izdajo začasne odredbe, ki bi nasprotnemu udeležencu prepovedovala prehod državne meje z otrokoma, podpira, pritožbeno sodišče soglaša z razlogi iz izpodbijanega sklepa, da trenutna ogroženost otrok ni z verjetnostjo izkazana. Nasprotni udeleženec ima v Sloveniji zaposlitev in premoženje, zato ne glede na njegovo državljanstvo ni pričakovati, da bi državo samovoljno zapustil skupaj z mladoletnima otrokoma. Razumljivo pa je njegovo stališče, da imata otroka pravico do stikov z njegovimi sorodniki, in sicer ne le, ko ga ti obiščejo v Sloveniji, temveč tudi v njihovem domačem okolju. Da bo do takšnega srečanja lahko prišlo, bo moral izkazati, da je sposoben prepoznati in poskrbeti za njune potrebe ter ravnati v njuno korist. Sodišče bo zato v postopku moralo spremljati dosedanje izvajanje stikov ter jih ob upoštevanju koristi otrok urediti glede počitnic in praznikov. Ob tem ni nujno, da so stiki v celoti v enakem obsegu urejeni glede obeh otrok, temveč jih je treba prilagoditi njuni različni starosti, navezanosti na očeta in sposobnosti prilagajanja novemu okolju.

17.Ker je začasna odredba izjemen ukrep, ki ga sodišče izda le v primerih, kadar je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika, DZ), česar predlagateljica glede predlagane prepovedi prehoda državne meje ni izkazala s stopnjo verjetnosti, pritožbeno sodišče soglaša z razlogi iz 26. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da pogoji za izdajo tovrstne začasne odredbe niso izpolnjeni. Te presoje ne omajejo nove pritožbene navedbe, da je brat nasprotnega udeleženca zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, njegova žena je notarka, oče pa nekdanji policist. Te okoliščine namreč kažejo na to, da gre za osebe javnega zaupanja, ki spoštujejo pravno ureditev, in v tej luči je mogoče razumeti tudi njihovo stališče, da bodo v primeru onemogočanja stikov otrok z nasprotnim udeležencem ukrepali preko ambasade.

O prepustitvi stanovanja

18.Tudi za izdajo začasne odredbe glede prepustitve stanovanja mora biti izpolnjen pogoj ogroženosti mladoletnih otrok in ne le njuna korist. Upoštevajoč dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je predlagateljica z otrokoma izselila v kletno garsonjero v hiši svojih staršev, s katerimi se dobro razume, pri čemer gre za otrokoma znano okolje, v katerem so prebivali vse do aprila 2024 (čeprav v drugi stanovanjski enoti), pogoj ogroženosti, ki bi terjal nujen poseg s prepustitvijo stanovanja, ni izpolnjen. Pri tem niso bistveni razlogi, zaradi katerih se je predlagateljica izselila, niti boljši pogoji za bivanje v stanovanju, kjer biva nasprotni udeleženec. Čeprav predlagateljica opisuje stanovanjsko stisko v trenutnem bivališču, predložene fotografije ne potrjujejo nevzdržnih in ogrožujočih razmer, prav tako teh ob obisku ni ugotovil CSD. Pravilno je tudi izhodišče sodišča prve stopnje, da ogroženosti otrok ni mogoče izpeljevati zgolj preko doživljanja materine stiske v povezavi s selitvijo in njene anksioznosti ter žalosti, ker ne bivajo več v okolju, skrbno opremljenem po lastnih željah. Na to kaže že zakonska omejitev ukrepa prepustitve stanovanja, ki ga je mogoče izreči za največ 6 mesecev, z možnostjo enkratnega podaljšanja za enako obdobje (peti odstavek 109. člena DZ), ter namen prepustitve, ki je v omogočanju prilagoditve novemu položaju in ureditvi življenjskih razmer po razpadu življenjske skupnosti (četrti odstavek 109. člena DZ).

19.Ker je za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe glede prepustitve stanovanja dovolj neizpolnjenost pogoja ogroženosti otrok v novem bivalnem okolju, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb v zvezi s tem predlogom ne bo opredeljevalo.

Sklepno:

20.Kot izhaja iz dosedanje obrazložitve, sodišče izda začasno odredbo le, če je verjetno izkazana ogroženost otroka. Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Pri izdaji začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zgolj korist otroka za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Stališča udeležencev postopka o tem, kaj je za otroka bolj koristno, torej niso relevantna. Prav tako začasne odredbe niso sredstvo za sprotno urejanje spornih razmerij v razpadli družini, temveč je njihova izdaja omejena na primere, ko je otrok tako ogrožen, da njegova zaščita terja takojšnje ukrepanje.

21.Predlagateljica je v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno predlagala, naj sodišče o njem nemudoma odloči, ne da bi ga nasprotnemu udeležcu vročalo v odgovor. Sodišče njenemu predlogu ni sledilo, temveč je vzpostavilo kontradiktornost, upoštevalo trditve obeh udeležencev in predložene listinske dokaze ter pred odločitvijo tudi pozvalo udeleženca, da se dodatno opredelita glede izvajanja stikov. Ker je o zatrjevani (ne)ogroženosti otrok lahko z verjetnostjo odločilo že na podlagi navedb in predloženih listinskih dokazov, naroka glede večine spornih vprašanj ni bilo dolžno izvesti.

22.Predlagateljica v pritožbi ne pojasni, v katerem delu je sodišče sklep oprlo na navedbe nasprotnega udeleženca iz vloge z 10. 12. 2024 in kako je to vplivalo na njen pravni položaj. Ob upoštevanju, da se v postopku za izdajo začasne odredbe kontradiktornost lahko vzpostavi tudi naknadno, bi za uspeh s pritožbo morala izkazati dvom v pravilnost sprejete odločitve in ne le naknadno vročitev zadnje vloge nasprotnega udeleženca skupaj z izpodbijanim sklepom.

23.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi predlagateljice delno ugodilo le glede začasne ureditve stikov med počitnicami in prazniki, saj te odločitve ni bilo mogoče vsebinsko preizkusiti, v preostalem delu pa je njeno pritožbo in v celoti pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

24.Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Priloga A 24, prepis SMS sporočil, predlagateljica ob 18.14 navede, da gresta otroka spat čez uro in pol.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 109, 109/4, 109/5, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.