Jedro

Določba četrtega odstavka 27. člena ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki podali izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD, zato je osebno odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod nujna, na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe. Glede pravnih posledic izbrisa se med drugim uporablja tudi drugi odstavek 394. člena ZGD, ki določa, da lahko upniki terjatve do družbenikov uveljavljajo v prekluzivnem roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra (v Uradnem listu).

Izrek

Pritožba in ugovor se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega in ugovornega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom, opr.št. Ig 1711/1996 z dne 6.9.1996, nadaljuje zoper pravnega naslednika dolžnika, to je družbenika B.P., in sicer z novim izvršilnim sredstvom: rubežem in cenitvijo stvari, ki se nahajajo na njegovem naslovu, s prodajo stvari in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Dolžnik z zarubljenim stvarmi ne sme razpolagati, v nasprotnem primeru odgovarja za kazenskopravne posledice, upniku pa mora povrniti 21.891,00 SIT stroškov izvršilnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila. Zoper navedeni sklep je dolžnik B.P. vložil pravočasni "ugovor", v katerem navaja, da ni pravni naslednik družbe K d.o.o. Po dolžnikovih navedbah nanj terjatev upnika zoper družbo ni prešla, ker upnik svoje terjatve ni uveljavljal v enoletnem prekluzivnem roku po objavi izbrisa družbe dolžnika iz sodnega registra v skladu z določilom tretjega (pravilno: drugega) odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 30/93; v nadaljevanju ZGD). Predlaga, da se zato izpodbijani sklep in vsa izvršilna dejanja razveljavijo, upniku pa naloži plačilo vseh izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila. Ugovor dolžnika je bil poslan v vednost upniku, upnik pa je nanj tudi odgovoril z mnenjem, da enoletni prekluzivni rok iz določbe drugega odstvaka 394. člena ZGD v danem primeru še ni potekel. Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor dolžnika zoper sklep ni obrazložen in ga je na podlagi petega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98; v nadaljevanju ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožbeno sodišče je glede na vsebino dolžnikove vloge štelo, da je z njo dolžnik zoper sklep o nadaljevanju postopka vložil pritožbo, zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom pa ugovor. Pritožba in ugovor nista utemeljena. O pritožbi zoper sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenika družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil prvotni dolžnik K d.o.o. s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, opr.št. Srg 2000/01771 z dne 25.5.2000, v skladu s prvim odstavkom 32. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 54/99; v nadaljevanju ZFPPod) izbrisan iz sodnega registra. Pravne posledice izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra so opredeljene v 27. členu ZFPPod, kjer je med drugim določeno, da s tem gospodarska družba preneha (prvi odstavek 27. člena) ter da se v primeru izbrisa šteje, da so družbeniki izbrisane družbe podali izjavo, da prevzemejo obveznost poplačila vseh morebitnih neporavnanih obveznosti izbrisane družbe (četrti odstavek 27. člena v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ZGD). Slednja določba ima naravo neizpodbitne domneve, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznosti družbe nujna, na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe iz sodnega registra. V danem primeru je zaradi prenehanja družbe po določbi 3. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) v izvršilnem postopku zoper družbo nastopil razlog za prekinitev postopka, upnica pa je imela v skladu z določbo šestega odstavka 580. člena ZGD ter četrtega odstavka 27. člena ZFPPod možnost predlagati nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe, ki ga je glede na zgoraj navedena določila ZFPPod in ZGD šteti kot zakonitega pravnega naslednika izbrisane družbe. Po petem odstavku 27. člena ZFPPod se glede pravnih posledic izbrisa uporablja drugi odstavek 394. člena ZGD, ki določa, da lahko upniki terjatve do družbenikov uveljavljajo v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Dolžnik v pritožbi zatrjuje, da je enoletni rok v danem primeru že potekel, kar pa ne drži: Iz Uradnega lista RS, št. 49-50/2000, izhaja, da je bil izbris družbe K d.o.o. v njem objavljen dne 8.6.2000, iz podatkov spisa pa, da je upnik predlog za nadaljevanje postopka zoper družbenika vložil dne 19.4.2001, to je približno poldrugi mesec pred potekom enega leta od objave izbrisa. Tako se izkaže, da so pritožbene navedbe zoper sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenika v celoti neutemeljene, kar je v skladu z določilom 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanja narekovalo potrditev v tem delu izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. O ugovoru zoper sklep, s katerim je bila dovoljena sprememba izvršilnega sredstva. V skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče prve stopnje na upnikov predlog namesto že dovoljenih sredstev, dovoli izvršbo z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Upnik je v vlogi z dne 19.04.2001 predlagal, da se namesto že dovoljenih sredstev izvršbe zoper družbo, izvršba zoper družbenika opravi z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, s prodajo le-teh in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega z njihovo prodajo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu dovolilo predlagano spremembo izvršilnega sredstva. Dolžnik zoper navedeno določitev sodišča prve stopnje izrecno vlaga ugovor, ki pa ga z ničemer ne obrazloži. Ugovorni razlogi tako ne morejo biti oziroma niso utemeljeni in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno ugovor zavrniti in tudi v tem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Stroški odgovora na "ugovor" dolžnika po oceni pritožbenega sodišča niso bili potrebni, saj je upnik pravzaprav podal odgovor na pritožbo, ki glede pritožb zoper sklepe po določbi 366. člena ZPP ni predviden. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega oziroma ugovornega postopka.