Jedro

Zagovor obtoženca je treba kritično oceniti, neživljenjski in izkustveno neverjeten zagovor ni sprejemljiv. Neverjeten in neživljenjski je zagovor, ko storilka trdi, da ne ve, kako se je znašel v trgovini brezrokavnik med njeno torbo, ki jo je nosila pod roko ter plaščem, od koder ga je storilka potegnila potem, ko je pri izhodu zapiskala signalna naprava.

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bila imenovana obtoženka iz razloga po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščena obtožbe kaznivega dejanja tatvine po I. odst. 165. čl. KZ RS. S stroški kazenskega postopka pa je bil obremenjen proračun.

Proti tej sodbi se pritožuje javni tožilec, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zagovornica v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba javnega tožilca zavrne kot neutemeljena.

Pritožba je utemeljena.

Razlogi v izpodbijani sodbi o tem, da ni dokazano, da bi obtoženka storila obravnavano kaznivo dejanje, niso prepričljivi. Nedvomno je ugotovljeno, da je obtoženka pri nameravanem izhodu iz trgovine, ko je pri vratih zapiskal signal, imela pri sebi brezrokavnik, ki ga ni kupila. Sodišče je povsem nekritično sledilo zagovoru obtoženke, da se ji je brezrokavnik morda zataknil za gumb plašča ali za rokavice.

Kako naj bi se brezrokavnik zataknil za rokavice, ki jih je imela obtoženka, kot sama pravi, ves čas na rokah, si ni mogoče predstavljati. Sicer je pa obtoženka pri svojem prvem zaslišanju povedala, da je nosila pod levo pazduho veliko torbo tako, da jo je držala s skrčeno levo roko, brezrokavnik pa je bil med to torbo in zunanjo stranjo njenega plašča, ne ve pa, kako je prišel tja in kako je tam obstal, ali se je morda zataknil za kakšen gumb. Obtoženka ni povedala, ali je imela na plašču ob strani kakšne gumbe, kar je sicer malo verjetno. Da bi brezrokavnik na neznan način sam od sebe prišel v predel med torbo, nošeno pod pazduho in med plašč ter se tam zadržal brez vednosti prizadete osebe, je praktično nemogoče. Torbo bi bilo za zadrževanje brezrokavnika pod njo potrebno dokaj močno pritisniti ob plašč. Sicer pa tudi ravnanje obtoženke potem, ko je signalna naprava pri izhodu zapiskala, kaže na to, da je vedela zakaj piska, saj je priča A povedala, da je videla, ko je zapiskalo, da je "ona ven potegnila brezrokavnik in ga dala priči v roke." Priča je še ponovila "ona je potem potegnila brezrokavnik ven, ne vem pa od kje." Razlogovanje o tem, da obtoženka ne bi dejanja storila v času, ko je pričakovala, da bo pridobila slovensko državljanstvo, nima podlage v spisu, saj je obtoženka na glavni obravnavi dne 24.6.1993 povedala, da prošnje za slovensko državljanstvo ni vložila.

Ob ponovni izvedbi ter oceni dokazov bo sodišče prve stopnje morda prišlo do drugačnih ugotovitev, kot pa v izpodbijani sodbi. Zato je bilo utemeljeni pritožbi javnega tožilca treba ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje. Pri tem je pritožbeno sodišče v skladu z določilom čl. 385/II ZKP odredilo, da se nova glavna obravnava pri sodišču prve stopnje opravi pred popolnoma spremenjenim senatom.